STOCKHOLM {IZLET V WAXHOLM}
petek, 22. julij 2011
Waxholm je bilo ime najini sobi v hostlu. Zato sva se določili, da greva pogledat, če je tam res tako kot na sliki, ki je visela pri vratih. Dan ni bil ravno najbolj naklonjen izletu, sploh pa ne na morje, a kaj čmo. Waxholm se je kljub temu izkazal. Lesene hiške s pisanimi fasadami (ob čemer nikar ne pomislite na pisane fasade v Sloveniji, ob avtocesti na Štajersko, ker to ni isto:) in krasnimi vrtovi z belimi ograjami. Sem rekla, da bi sem ziher prišel Poirot na dopust. Saj poznate Poirota, kamor gre, se kaj čudnega zgodi. Če do Waxholma ne bi vodila tudi cesta, ampak samo morje in trajekt, bi bilo vse skupaj le še bolj romantično.
Upam, da spremljate Štokholm objave tudi pri Ninileni, ki se je pravilno odločila in na hitro opravila s tem. Jst imam še eno ali dve objavi na zalogi, potem pa upam, da se še pred koncem poletja tukaj znajde tudi kakšna bolj sončno morska.
DIY: OZALJŠANI NAVADNI SVINČNIKI
četrtek, 21. julij 2011
Danes sem ful pridna. Najbrž zato, ker sem imela včeraj bolj meh dan. Po takem meh dnevu zvečer ležim v postelji in razmišljam o vseh obveznostih in "kaj mi je tega treba" in "kako mi bo vse to zneslo", nato pa se v enem momentu okregam in se odločim, da bom naslednji dan zgodaj vstala in se takoj spravila delat. Se mi je že večkrat zgodilo in vem, da je to najboljša stvar za presekat jamranje. Evo, danes sem že od zgodnjega jutra aktivno za računalnikom in prejle sem v parih minutah po dolgem času pofotkala en naredsisam, za katerega potrebujemo le dvoje, troje stvari.
Ne se ustrašit, če nimate takihle lepih selotejpov. Čisto fajn se zadeva izide tudi z mekolom in lepim papirjem ali blagom. Hm, vzamem blago nazaj, najbrž bi se takle v blago oblečen svinčnik bolj težko šilil (še vedno pa pride v poštev pri kulijih!). No, zavijalni papir ostaja fina možnost. Navadni svinčniki so pa itak najboljše pisalo na svetu! Jaz jih imam cel kup, večina je sponzorskih. Ti so sploh idealni za polepšat, da nam ni potrebno več delati reklame političnim strankam, kongresom in društvom. :)
Navodila so preprosta. Svinčnik ovijemo v selotejp. Pri tem imamo dve opciji - da svinčnik ovijamo po širini ali po dolžini. Način, prikazan zgoraj, je malce bolj zamuden, spodnji pa res hiter.
ASFALT
sem šla v trgovino in je šel arči zraven. to pa zato, ker sem zadnjič tekla čez prehod za pešce in zagledala te brke. mislim, da ni bilo dileme in sem jih morala čim prej pofotkat, še preden pride kakšno cestno podjetje in jih preštriha. in če ni ta ograja seksi... skoraj tako kot moj urban outfitters rabbit ring.
STOCKHOLM {KAVARNE IN RESTAVRACIJE}
sreda, 20. julij 2011
Ne, švedskih mesnih kroglic nisem jedla, lačna pa zato vseeno nisem bila. Stockholm skriva nekaj lušnih prostorčkov, kjer lahko spiješ kavo, poješ kakšen sendvič, mafin, kolaček s cimetom in kardamomom ali se do sitega naješ za kosilo. Kdaj seveda pride prav tudi kakšen fastfood.
Prijeten lokal v kleti Kulturhuset v središču mesta, tik ob trikotnikastem trgu. Saj nisva jedli samo solate, temveč tudi tortilje, da se ne bo kdo ustrašil. Med čakanjem, da zavibrira tvoja ploščica (ki izgleda kot vesoljski podstavek za krigl piva), ki jo dobiš ob naročilu, lahko prelistaš kakšno lepo knjigo.
Ta lepa in zanimiva kavarna stoji v paviljonu tik ob morju. Vsak stol je bil drugačen, miza tudi, krožnik isto. Nekakšna čolnarna in rastlinjak v enem. Smo se kar zasedele (znam uporabljati dvojino, ampak smo res bile tri, še Katarina) ob kavi in steklenici vode. Priporočam!
Tudi v modernem muzeju (ki je bolj galerija:) imajo svojo restavracijo. Tudi to oglašujejo kot eno z najlepšim razgledom na mesto. Kar fajn sem se najedla, ta krožnik je bil enormen.
V Fotografiski sicer nismo nič jedle, smo le malce posedele ob panoramskih oknih z lepim razgledom na Stockholm, otoke in eno izmed pristanišč. Če pa boste lačni po ogledovanju razstav, le prigriznite kakšen sendvič s škampi. Če bo ravno čas kosila, se iz Fotografiske napotite čez taprometno cesto, poiščite stopnice ob tisti visoki strmi skali in že boste pri Hermansu.
{HERMANS}
Hermans je sicer vegi, je pa zelo zelo fino. Plačaš 100 kron in poješ, kolikor in kar želiš. Razgled je menda eden lepših, a mi smo lahko pol kosila gledali le eno veliko ladjo, ki je plula mimo v pristanišče. V Hermansa hodijo stari in mladi, samo ne si v kavo stresat sladkorja s kardamomom, ker ni dobra.
Naročite se na:
Objave (Atom)