SLIDER





ORIGAMI DOM

sreda, 7. marec 2012

Šestega marca, prav na moj rojstni dan, so izšle tudi nove HIŠE. Izbrala in pripravila sem stvarce za rubriko oblikovanje in povem vam, to sploh ni tako lahko, sploh če je tema številka montažna gradnja :) Bilo je pestro, zanimivo, tuhtajoče, klikanja polno, odgovorno pa tudi zabavno. In zdaj je tam moje ime in nekaj mojih fotografij in veliko mojih besed. Gradivo sem pripravljala decembra in januarja in prav hecno se je zdaj spomniti na mojo nervozo, žaganje tiste debele veje (ki je potem postala ura) med naletavanjem snežink, fotkanja in stiliranja pri prijateljici, sestavljanja hiške za knjige z očijem v delavnici, pisanja tekstov ...
Tko. Mislim, da se moram ob tem zahvalit nekaterim osebam. Sabini, moji tabulš prijateljici, hvala za dobro voljo, potrpljenje, pomoč, družbo in fino rižotko;)! Očitu hvala za pomoč hiški (+ podedovano veselje do ročnega dela in zgled, da se da iz marsičesa marsikaj narediti) in sploh vsem doma, no ja, mami :) za potrpežljivost, ideje, pomoč in podporo. Prav lepo pa se za sodelovanje zahvaljujem tudi Alenki in Urški iz Kaaite, Heleni, ker ni huda, ker sem v stajling vključila njeno verižico in Nini, ki je tudi nisem nič vprašala, če lahko v Hišah pristane njena grafika :)

Nič, grem kar pripravljat  zadevice za naslednjo številko - ta bo izšla že aprila.

CHRISTOPHER MORRIS / VII – MODA

petek, 2. marec 2012

V desnem atriju ljubljanske Mestne hiše se je včeraj odprla še zadnja od razstav (no, zaključne ne štejemo:)  letošnjega Festivala dokumentarne fotografije. Christopher Morris je nekdanji vojni fotoreporter, ki je po tem, ko je postal oče, krizna območja in pogosto tudi nevarno delo na terenu zamenjal za svet modne fotografije. V zadnjem času je ustvarjal predvsem v sodelovanu z italijansko modno publikacijo AMICA, za katero je skupaj z ekipo ustvaril večino fotografij, ki so na ogled na razstavi. To je tudi prvič, da so njegove modne fotografije razstavljene v taki obliki. Fotografije spremlja tudi avdiovizualna prezentacija njegovih modnih filmov, ki jih je posnel za različne modne hiše. Vse, kar lahko rečem, je, da so fotografije čudovite, daleč stran od tega, kar smo od modnih editorialov vajeni. Ali pa so samo meni tako zelo všeč, ker so v ospredju detajli, sence so močne, svetloba je ponekod blaga, ponekod se ti zdi, kot da gledaš skozi polmrak. Ampak se obrestuej dobro opazovanje, tudi od blizu, ker kdaj opaziš kakšno zares presenetljivo podrobnost. Priporočam ogled - še do konca marca.

POLOVIČKA DNEVA

četrtek, 1. marec 2012

Današnji dan je bil dolg in zapolnjen. Dela prost /razen večerne razstave - o njej jutri/ in tako lepo pomladen, da je kar bolelo. In tudi je. Dan, prelep za smrt, morda pa prav zato tako lep, da nam je v opomin. Zato bom rekla, da je bil ta dan prečudovit. Vsaj polovička. Tisti solo sprehod čez mesto, ko sva samo jaz in Arči in se igrava turistko. Ko nočem nikogar znanega srečat, ko se nočem ustavljat tam, kjer se nočem in ko se počutim kot duh. Ljubljana je majhna, a jaz se skrijem vanjo in ona skrije mene, če to rabim. In potem popoldne z mami. Na klopci v parku, na pijački ob reki, ob šetkanju po trgovinah. 
 
Angelček je pa za M. Nisva marala kemije, si me pa naučil, kaj je to čošak.

MIMOODS

ponedeljek, 27. februar 2012

MIMOODS KNITS sta Špela in Andreas, Slovenka in Nizozemec, ki ju je zaštrikala ljubezen, ta pa je pletla in pletla in spletla še blagovno znamko pletenin. Posipam se s pepelom, če bo Špela morda prebrala tole objavo, saj sem jo že davno tega prosila za sodelovanje pri Pepermintovem vprašalniku in pred dnevi me je (spet:) doletelo, da da vprašanj nisem nikoli odposlala. A tole enostavno moram deliti. Fotografije jesensko-zimskega lookbooka, ki jih je posnel Ciril Jazbec z ekipo. Zimska pravljica. Tukaj pa si lahko ogledate še making-of-video.


MAČICE IN SLEPICE

nedelja, 26. februar 2012

Najbrž je bilo lani prav ta čas, ko sem se podala na isto pot. Iskat mačice. Ko sem jih nabrala, v gozdičku našega otroštva, tam, kjer so pač vedno rasle, točno vem, kaj sem naredila. Odšla po poti in šla k mami in atu. Spomnim se, da smo se pogovarjali, kje še rastejo mačice v Dobcu in vem, da je ata povedal za en kraj, kjer so včasih rasle in vem, da sem rekla, da bom šla naslednje leto pogledat tja. Nisem šla, pozabila sem, kje je že bilo. Ampak leto je naokoli in naokoli je tudi dober mesec, odkar našega ata ni več. Nič nisem pisala o tem, nočem pisati o žalosti ... ampak če kaj, upam, da iz mojega bloga lahko začutite, kako rada sem doma, obkrožena z ljudmi, ki me imajo radi. In imam jaz rada njih. Od zmeraj in za zmeraj.

Kuhinja pri mami in atu je najbrž že od mojega najzgodnejšega otroštva moj najljubši kraj na svetu. In tam sem se vedno počutila kot otrok, kot vnučka. Tam sem spekla svoje prve buhteljčke, pila citronko s cukrom in najboljši čaj kar jih je, tam sem se kot minijaz skrivala v kotu pod klopjo, kot šolarka hodila intervjuvat mamo in ata, kako so živeli včasih, poslušala mamin brezmejni svet zgodbic, štorasto pometala tla, se bala luknje na tleh (in kevdra spodaj), kot velika punca pa hodila čitat Kmečki glas in z atom tret orehe (tega ata res ni rad počel, ker je slabo videl in naskrivaj sem pobirala luščine iz sklede z orehovimi jedrci:). In čeprav sem stara 25 in sem nadvse srečna, da mi je dano imeti stare starše pri teh letih, je bilo izgubiti ata najhujša stvar v mojem življenju. 

Ampak prepričana sem, da me je imel ata (tako kot vse nas) nadvse rad in vedel, da sem pridna punca. In jaz ne bi mogla biti bolj hvaležna in ponosna, da sem del družine, ki sta jo ustvarila z našo mamo. Del tako velike in tako povezane družine. In vsako leto bom še v snegu poiskala prve mačice in jih nesla atu na grob. Na lepem kraju je, ob njem je nizek zidek in jaz se kar zapeljem tja do majhne cerkvice in pokopališča v sosednji vasi in se malo pomenim z njim.

RECIKLIRANA ALMIRASADAR

petek, 24. februar 2012

Almira Sadar se je domislila krasnega projekta. Osem mladih oblikovalcev je povabila, da si iz njenih preteklih kolekcij izberejo nekaj kosov, nato pa jim dala tri tedne časa, da iz njih naredijo nekaj novega, nekaj njihovega. Nastala je fenomenalna fuzija tako zelo "Almira" vzorcev in materialov in svežih, novih in presenetljivih vizij mladih modnih oblikovalcev. Ana Jelinič, Ana Hribar, Aleksandra Brlan, Ajda Metlikovič, Arijana Gadžijev, Karmen Sedeljšak, Petja Zorec in Peter Movrin so izziv z navdušenjem sprejeli in danes, na otvoritvi prodajne razstave, jih je bilo prav zanimivo opazovati, kako klepetajo in si ogledujejo nastale kose. In Almira? Bila je zelo ponosna.

AAAA!

četrtek, 23. februar 2012

Srce mi plapola. Pred našim blokom je bela zvončkasta preproga in toplo je za anorak in kofe na balkonu (ta naš balkon bo sicer kmalu potrebno malo polepšat, upam, da se cimri strinjata). Pomlad je moj najljubši letni čas in ko pride malo prekmalu (pa tudi če potem spet zamete enkrat marca), sem sploh hepihepi. Rodila sem se, ko so cveteli zvončki in najbrž me zato čisto vrže, ko jih prvil v letu zagledam. Če je pa to sredi Ljubljane in blokovskega naselja, pa sploh. LOVE!

DIY: NIČ VEČ ENOBARVNA MAJČKA

Vsako sredo gre v objavo en moj DIY. Včasih me prehiti čas in tako v torek še vedno nimam pojma, kaj bodo bralci lahko videli naslednje jutro. Če imam krompir (dobesedno in v prenesenem pomenu), se v parih minutah nečesa spomnim in potem sem hepi, če mi uspe vse pfootkat, ko je še svetlo. Enobarvne majčke imamo skoraj vsi v omari in če smo se jih naveličali (lih v tem je fora, jaz imam prav rada belo in sivo majčko, ampak kaj vse žrtvujem za spodbujanje ročnih del:) jih lahko  v pol urice spremenimo. S staro dobro znanko, ki je obenem nadvse zanesljiva - štampiljko iz krompirja + izbrano barvo za poslikavo tekstila, ki stane okoli 2 evriča in pol. Ko poštempljamo želen vzorček, počakamo, da se barva posuši, nato pa motiv prelikamo. Ok, jaz nisem še likala, mislim, da se vidi :)

Kaj naj rečem, zdaj mi ni več žal moje najljubše sive majčke. Ima prou kul poslikavo!

ODSEVI

četrtek, 16. februar 2012

Danes sem bila na štirih razstavah. Tako, v urci in pol. Tole, ODSEVI, pregledno razstavo študentov stekla in keramike na Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (2006-2012), ki je do 7. marca na ogled v mestni hiši v Ljubljani, sem podrobno pofotkala, saj so motivi in izdelki precej zanimivi. Marsikdaj tudi nerazložljivi, a steklo in glina sta kljub temu materiala, ki omogočata neverjetne prijeme. Najbolj so me fascinirale špičke (fotki 3 in 4) in leseno-steklena žarnica. Priporočam ogled, spotoma si lahko v sosednji sobi ogledate originalne ilustracije Lile Prap.
© PEPERMINT • Theme by Maira G.