SLIDER





l e s
Prikaz objav z oznako l e s. Pokaži vse objave

ONDU

ponedeljek, 23. julij 2012

Hejho! Na tole sem naletela danes. Keramika, imenovana ONDU. Luškanu, ne? Jaz sem itak čisto mahnjena na šalčke. Aaaaampak, ko pa začnem malo klikat in brat, pa naletim še na tole:
WOW. Kaj je to, se sprašujete? To so kupole, ki izgledajo kot svetleči diamanti ali vesoljske ladje, vendar so pravzaprav nekakšne tople grede. Kupole ONDU / FB so namreč samozadostne bivanjske enote, ki si jih je zamislil oblikovalec Elvis Halilović, vanje pa vključil tako integracijo vetrne, sončne in hidro energije s tehnologijo pridelave hrane in predelave odpadkov. Struktura v obliki geodezične kupole ustvarja ugodne pogoje za rast zelenjave, sadja ipd. Predvsem pa so kupole noro lepe ♥.

POGRINJKANJE: ZLATA IN VIJOLIČNA

torek, 27. september 2011

Še pred jabolčno sem spekla zavihano pito s figami. Med peko sem razmišljala o postavitvi in barvah in pred očmi se mi je kar zlatilo. Ampak kje naj staknem kakšno zlato dekoracijo (razen v škatli z božičnimi okraski)? In sem se spomnila na zlato barvo v spreju, s katero sem že zlatila raznorazne listke. In sem se lotila. Spet k sosedovim po majhna piškava jabolka (teh res ni škoda), v škarpo po mini netresek in odcvetel ameriški slamnik. Pa še pest orehov, ki so se sušili na rešti. Ročice sem si pametno zaščitila z rokavicami, drugače bi bila še zdaj zlata od spreja. Barva se na soncu posuši endvatri. Med fotkanjem so prišli obiski in eno skodrano žlobudralo se je nastavljalo pred objektiv, se mi obešalo za vrat in spraševalo, če so zlata jabolka za pojest. Vem, težko je razložiti, zakaj čepim pred hišo in postavljam vse te stvari na leseno gajbo, potem moram pa vse pospravit in je to to. Pita je bila pa res fina :)

POGRINJKANJE: JABOLČNA PITA IN MALO ROŽNATE

nedelja, 25. september 2011

Prejšnji teden sem skoraj na vsaki spletni strani, ki sem jo odprla, zagledala kakšno pito, štrudelj in kar je še teh sladičk, ki jih jeseni enostavno moraš speči vsaj par. In tako sem sklenila, da bom tudi jaz pekla. In če že pečem nekaj, kar lepo zgleda (in še lepše diši, aja, in je še lepše, no boljše, za pojest:), ni odveč narediti priložnosti primerne dekoracije. Pogrinjkanje, torej! V škarpi sem izruvala zelenje od tadišečih roza nageljčkov, fejk žajbelj in netresek. Nisem jih čisto zares posadila v roza lončke (ki sem jih kupila v milerju za pol evra na kos:), počivajo na podlagi iz pokošene trave, saj sem jih po fotkanju pposadila nazaj na njihovo mesto. Francoska vadnica je iz leta 1938, srnjakov rog pa iz očijeve delavnice. Roza astre so ena redkih rožic, ki ta čas cveti na našem vrtu. Sem pa posadila tudi nekaj čebulic tulipanov, upam, da bodo spomladi že pognali. Spekla sem še eno pito, s figami. Ker gre vijolična barva fig zelo lepo z zlato, je drugi pogrinjek v zlato-vijola tonih. Pokažem ga v naslednjih dneh!

SMEROKAZ/VABILO/PLAKAT

četrtek, 15. september 2011

Morda še ne poznate Klemna, a ga kmalu boste, ker bo menda (se govori po blogerskih kuloarjih:) tudi on kmalu bloger. Drugače študira arhitekturo in se vozi z vespo. In je od kajekaje fant in če poznate njen blog, veste, da sta zelo ustvarjalen in priden par. Noooo in sem ga v ponedeljek srečala pred blokom, ko je zabijal tale smerokaz. Sem takoj prepoznala potencial za pepermintov apdejt, ampak preden sem stekla po štengah do sobe po fotoaparat in nazaj dol, je en tečen stric že vrgel smerokaz v kontejner. Mislim, kako so eni tečni. Seveda sem odprla smetnjak in smerokaz zabila na isto mesto ter ga pofotkala. Šele proti večeru sem izvedela, da so bili smerokazi trije. No, že ta je dovolj super, a ne?

ZAPUŠČEN LES IN POLETNO CVETJE

torek, 23. avgust 2011

Včeraj sem vas že malo hecala na FB in vas spraševala, v kaj in zakaj sem vrtala luknje z bormašino. Jp, v stare deske, ki so se leta močile na dežju in sušile na soncu. Popisala sem jih s čopičem in akrilno belo barvo. Ni šlo zlahka, ker barve nisem redčila z vodo, ampak efekt je pa kjut. Tak, rustikalno poročni :) K starem lesu po mojem mnenju lepo sodijo rože. Z nadlepim rožnatim blagom sem zato oblepila lesene ščipalke in naredila zastavice za na mafine.
Če prirejamo tazaresno čajanko ali praznovanje, lahko vsakemu gostu ob pogrinjek zapišemo ime, morda številko mize na kos deščice. Meni je bilo že tako dovolj vroče, zato je bila moja čajanka čaj-less. Malo torej goljufam :)
Vazice sem v viseče spremenila tako, da sem jih okoli vratu enkrat ovila z cvetličarsko žico, nato pa z drugim kosom žice naredila lok iz ene na drugo stran, tako da sem dobila nekakšen ročaj. Za povezano zgodbo sem okoli žice zavezala pentljo iz enakega blaga, kot sem ga uporabila pri ščipalkah in cake toppersih. Vaze lahko obesimo na žebelj ali pustimo na mizi, morda na tleh ali na debelem lesenem čoku. Ko se stemni, obnje postavimo bele sveče.
Desko z napisom sem postavila na vidno mesto, okoli nje sem prav tako ovila trak blaga. Skozi zvrtani luknji sem napeljala navadno vrvico. Desko sem skupaj z manjšim cvetličnim aranžmajem obesila na isti žebelj, oboje pa spela še z eno okrancljano ščipko.
No, zdaj naj se pa hitro kakšna od meni bližnjih punc poroči, da prevzamem dekor v svoje roke. Mislim, da bi v tem nadvse uživala. Samo nekaj stopinj manj se ne bi branila.

NEKEGA LEPEGA DNE

četrtek, 04. avgust 2011

...sem okoli hiše iskala primerne deske, da sem iz dveh lesenih koz naredila mizo. Postavila sem jo med našim in sosedovim vrtom, ki je pravzaprav sadovnjak. Ampak na vasi je velikokrat tako, da meje med našim in sosedovim ni. Kakorkoli že, ko je bila miza sestavljena, sem čeznjo pogrnila malce obrabljeno (lepolepo) posteljnino in se šla igrico popoldanski čaj/malinovec s pušeljcom in mafini. Že dopoldne sem z belo akrilno barvo pobarvala steklene lončke, ko sem iskala primerno vejo za stojalce, sem spotoma nabrala tudi šop suhih vej in pobarvala še te. Iz njih sem spletla pogrinjek. Ko sem po opravljenem fotkanju koooončnoooo vse potrebščine uspela znositi v hišo in pospravila koze na svoje mesto, sem sklenila, da se tega ne bom šla več. Enostavno me preveč utrudi in za teh nekaj fotkic... nima smisla. Da bi se pa katera od sester javila za asistentko, o, to pa ne! Edini interes, ki ga kažejo za ves moj trud, se vedno znova začne in konča pri: "A lahko en mafin?" :)
Ampak najbrž ne bo minilo veliko časa in jaz bom spet okoli hiše nosila potovalko (ja, potovalko!) z vsemi možnimi rekviziti in postavljala imaginarne dogodke. Taka pač sem.

C V E T N O E T N O

sreda, 01. junij 2011

v etnografskem muzeju bo danes zvečer potekala otvoritev razstave etno pohištva - cvetnoetno. almira sadar, modna oblikovalka in profesorica na katedri za modno oblikovanje ter špela leskovic, arhitektka, sta strnili zamisli, predstave in znanja. se ozrli malo v preteklost, v slovensko obrtniško in kulturno dediščino ter ju interpretirali na nov način, da zaživita v sodobnosti.
oblika in detajli pohištva spominjajo na stare kmečke kuhinje in jedilnice. gladke ploskve svetlega lesa stojijo na temnih nogah, ki nakazujejo na moderne materiale in sodobno oblikovanje. po načrtih oblikovalk so pohištvo izdelali v mizarstvu černe. kvačkano cvetje in podloge za sedenje pa poživijo les in asocirajo na bogato cvetno motiviko, ki je v slovenskih kuhinjah (na vezenih prtih, stenskih vezeninah, prtičih) pristotna že stoletja. to, da so rožice ročno nakvačkane, pa je le še en namig k tradiciji rokodelstva pri nas.
fotografije: Ana Hribar
razstava bo na ogled vse do konca septembra, v času odprtja pa bosta potekali tudi dve nadvse zanimivi delavnici. prva, delavnica kvačkanja, ki jo bo vodila almira sadar, bo že to soboto, 4.junija ob enajstih dopoldne. druga, na kateri bomo lahko izdelovali stole pod vodstvom špele leskovic, bo v soboto, 11.junija ob enajstih. potrebne so predprijav, več informacij tule.

SEJEM VESNA

nedelja, 15. maj 2011

v petek in soboto je na muzejski ploščadi na metelkovi potekala vesna, sejem muzejskih replik, izdelkov umetnostne obrti in oblikovanja, ki sem ga napovedovala v četrtek (nato pa je zlobni bloggerjev škrat objavo pomalical:). lokacija in vreme sta bila čudovita in pisani balončki so lušno prispevali k vzdušju.
najbolj od vsega pa mi je bil všeč preplet tradicionalne obrti in vzorcev s sodobnim dizajnom in umetnimi materiali. slovenski rokodelci, zakon ste!
© PEPERMINT • Theme by Maira G.