SLIDER





ŽIVLJENJE V MALEM

četrtek, 4. julij 2013

Vsi imamo v življenju neka načela in mini zapovedi, po katerih se trudimo živeti iz dneva v dan. Na začetku, ko smo še mini osebnosti, nam jih razlagajo starši, mame, ati, učitelji, vodniki pri tabornikih itd. Potem, ko že razmišljamo o sebi in svojem življenju in se malce bolj (s)poznamo pa pridejo v našo dušico tudi naše male mantre. Jaz sem kaj hitro ugotovila, da mi veliko pomeni svoboda. Valda fizična, še bolj pa mentalna. Svoboda duha, misli, srca. Rada sem sam svoj šef in zelo težko "ubogam". Ko moram kaj narediti, ker tako pač je, se nekaj v meni skrči in zares težko vdihnem. Takrat moram res samo sebe spomnit, da moja vloga v tem svetu ni le ena. Več jih je, boljše je, pravzaprav, vsaka pa zahteva različen delček mene. Še vedno pa se nič ne more primerjati s svobodo, ki si jo dajem sama in ki mi jo recimo daje ta blog. In to je vedno bolj v meni, ta navezanost na ideje, ki so moje. In ki jih želim uresničiti sama. Zase. In potem šele za druge. Šur, za to rabiš neskončno veliko poguma, ali pa tudi ne, morda rabiš le en mičken premik, da padeš z najvišje rampe nad bazenom. In padat z zaupanjem vase je neki najboljšega v življenju. Okej, to so hecne modrosti za 27 let staro punco (hecno, še vedno ne razmišljam o sebi kot o punci, ne pa o ženski, no, mladi ženski), vem. Po drugi strani pa so ta leta tudi neštete izkušnje, sanjarjenja, pogovori, odločitve, ljubezni in prijateljstva, smeh in ponos, skrbi in žalost, zmeda in razočaranje, pogum in hrabrost. Ko veš, kdo si, se življenje šele začne. Z vznemirljivim pogumom gledat naprej, s pomirjenim srcem pa nazaj, je najveličastnejši občutek. Je fakin težko in kdaj ne gre brez zavozljanih pljuč ... Ampak še vedno si s sabo, še vedno se imaš, v tebi pa cel svet neuresničenih idej, želja, ciljev. In to je moja mini zapoved. 


SOFIA

sreda, 3. julij 2013

Moja zgodba s Sofio se je začela že dolga leta nazaj, ne da bi sploh vedela za to. Seveda sem že kot najstnica vedela, kdo je SC - predvsem po zaslugi njenega očeta - a takrat sem pač gledala, kar je bilo po TV ali si v knjižnici sposojala videokasete. Dolgodolgo sem imela na steni ob pisalni mizi nalepljen tisti oglas za Diorjev parfum z baloni. Tale. Ful lep. In za njim stoji ravno Sofia. No, minila so leta in Sofia je seveda vmes postala fina režiserka (Izgubljeno s prevodom je njen najbolj znan in nagrajeni film). Ampak spet, uočila sem jo, ko se je znova srečala z modo, tokrat s kampanjo za Marni in H&M.

In potem sem v šusu pogledala vse njene filme. Ne rečem, da so vsi izjemni, ampak meni je itak najbolj všeč njena estetika. Tudi sicer je nadvse stajliš ženska. Ima dve hčerki, Romy in Cosimo. Tako, ena mini nepomembna objava za sredino tedna :)

KOMIČAKAM: POPULAIRE

sreda, 26. junij 2013

Mislim, da bom po dolgem času spet šla v kino {ne spomnim se niti, kaj sem nazadnje gledala tam}, kajti odkar sem zagledala plakat za Populaire in nato pogledala še trailer, sem prav dobre volje. Saj veste, filmi, ki so kot comfort food, nepretrapasti in neprekičasti, tisti, ki si jih kdaj prav zaželiš pogledat znova. Recimo Julie&Julia, Amelie, Služkinje ali Šofer gospodične Diasy. Kaj pa vem, sumim, da je Nerodna tajnica tak film. Malo hecen, malo zaljubljen, malo napet in predvsem lep za pogledat. Pa še francoski. Ah, samo da mine ta moj ljubi faks.

LUMU

ponedeljek, 17. junij 2013

Kickstarter manija se nadaljuje in hej, to je najboljša novica kdajkoli! Koliko projektov, izdelkov in zamisli bi tičalo nekje v glavah, na računalnikih in v domačih delavnicah, če ne bi bilo ene pobude, ki vse spremeni. Daje možnost. Za realizacijo in vstop na trg. Ideja je preprosta - a mora biti dobra. Uporabna, lepo izdelana in predstavljena. Ujeti mora pravi moment in prepričati. Pred uro sem na FB in Twitterju zagledala povezave novega slovenskega projekta na KS, širile so se iz minute v minuto. Še mejl od ekipe z vsemi potrebnimi povezavami in podatki in ni druge, kot da sem se lotila objave - dobre ideje je treba deliti. In to je najlepša stvar spleta.

Zdaj pa k stvari. LUMU. Kaj je Lumu? Preprosto rečeno - je merilec svetlobe. Merilce svetlobe uporabljajo fotografi, da z njim izmerijo količino svetlobo in ji tako prilagodijo nastavitve na fotoaparatu, da dobijo kar najbolj optimalno svetlobo za želeno fotografijo. A sem zadela? In Lumu je merilec svelobe, ki ga lahko nosite s seboj in deluje s pomočjo iPhona. V lični torbici ali okoli vratu. Deluje s pomočjo prav za ta namen izdelane aplikacije, ki vam meritve prikaže na zaslonu. 

V filmčku si lahko ogledate, da izdelava ene Lumu napravice ni preprosta. Že načrtovanje se zdi laiku pravi zalogaj. In rezultat? Čudovito izdelan gadget, ki bo v pomoč in veselje vsem, ki vas fotografija zanima ali se z njo celo preživljate. Prosim, preberite si podrobnosti na Kickstarterju, predstavitev je krasna in razumljiva, na koncu pa vam preostane le še to, da donirate dolar ali več za še eno fenomenalno, perspektivno in pametno reč. Odštevajmo dni (še 25 jih je) in seštevajmo dolarje (naj jih bo mnogo, mnogo več).

PLAKAT / DOLGOLASI KURT

sreda, 12. junij 2013

Spet sem pajsnla en plakat. Občudovala sem ga že virtualno, ampak te barve so čisto preveč za k meni domov. In pojma nimam, kaj je z mojimi objektivi in Arčijem, sumim, da so vsi malo zaprašeni in potrebujejo malo profesionalne zdravniške nege. Priznam tudi, da se mi sanja ne, kdo je Kurt Vile, vem pa, da je plakat naredil Matej de Cecco.

NA OBISKU: FABIANOVA TRGOVINA

torek, 11. junij 2013

Ta konec tedna sem nič hudega sluteč pristala na "izlet na Kras". Imeli smo se super in sploh ne morem verjeti, da nekje v Sloveniji obstaja tak prostor, kot je FABIANOVA MUZEJSKA TRGOVINA v Lokvi. Seveda sem fotkala kot zmešana, ker takih zakladov dandanes ne najdeš ravno na vsakem vogalu. Trgovino je v teh prostorih leta 1989 odprl Jakob Fabiani, v njej pa se danes Miro Slana trudi poustvariti duh časa tridesetih let prejšnjega stoletja. Že sam pogled na embalaže in reklame izpred desetletij je fin, ko pa lahko ob tem prisluhneš še besedam nekoga, ki se tako predano posveča temu ... Priporočam obisk, predvsem tistim, ki vas zanima oblikovanje in se z njim tako ali drugače ukvarjate. Zanimivih detajlov in fontov namreč ne zmanjka in dobesedno na vsakem kotičku lahko najdete nekaj novega.

DANICA I RUŽA

ponedeljek, 10. junij 2013

Dekletoma je pravzaprav ime Dijana in Neža, ko pa sta začeli s šivanjem in vezenjem malih torbičk, sta si nadeli ime, sestavljeno iz imen modelov njunih šivalnih strojev. DANICA I RUŽA. Mini tašnce sem uočila že na prvem letošnjem umetniškem sejmu v Parku Tabor, ampak je takrat na njih premočno sijalo sonce, pa še pihalo je, ampak tokrat je bilo vse prav fino za naš fotošuting. Mislim ... A niso dobre? Punci sta v soboto ravno vezli novo - lisičko in zabavno je, kako se izmenjujeta pri delu. Medtem ko brkljate med njunimi torbicami, lahko spijete še kozarček domačega bezgovega soka ali se zagledate v katerega od zvezkov, ki jih izdeluje Dijana. Pravi, da brez njih ne more (in se mi zdi, da nas je takih še več). Ne bo pa ostalo le pri vezeninah in zvezkih, saj so v planu že novi zanimivi izdelki. Pa še to, če bi raje imeli vezenino z vam ljubim motivom, vam Danica i Ruža radi izpolnita željo.

BOŠ KOZARČEK?

nedelja, 9. junij 2013

Upsi, sto fotk, se opravičujem :) Hotela sem vam seveda pokazati še sadne ledke v praksi. Terasa/streha bloka, v katerem živim v Ljubljani, pridno nadomešča neskočno svobodo fotkanja doma. Vseeno mi je, če me z višjih nadstropij sosednjih blokov kdo začudeno opazuje pri zlaganju pušeljcev in ležanju na tleh med fotografiranjem. Ljudje počnejo še veliko bolj trapaste reči kot je ta. Zadnjič sta recimo dve punci iz bloka na strehi iskali mačko in me ni nobena niti čudno pogledala, ko sem izdelovala lampijončke :) Skratka, naredila sem limonado z ingverjem in meto. Ko sem jo zlila čez ledke, se je obarvala nežno rožnato (iii), aroma čaja pa ji je dala zanimiv okus. Res fino! 

Pa šopki! Saj vem, da je tako, kot je v naravi, najlepše, ampak vejice tehle grmov so stokrat lepše, če jim odstranim zelene listke. Da o stekleničkah bandidosa sploh ne govorim. Kar naenkrat imam v omari polno različnih stekleničk, ki sem jih hranila za Pepermintov piknik. Morda pa pridejo še prav, kajne?

MALCE DRUGAČNE LEDENE KOCKE

sobota, 8. junij 2013

Pa ne le zaradi srčkaste oblike. Saj ne vem, morda pa kočno prihaja pravo vroče poletje, ko se v naših kozarcih trkljajo gore ledu, pijemo kisle limonade in domače ledene čaje z meto in ingverjem. Beri: ohlajene pijače, ne pa čajčkov z vrelo vodo. Za tiste, ki bomo naslednje tedne preživljali tudi za knjigami in za tiste, ki pripravljate kakšno poletno zabavo ... so tile sadni ledki kot nalašč. Videti so kjut, ko pa se stopijo, v kozarčku plavajo koščki sadja, ki jih lahko tudi pojemo.

Izberemo priljubljeno sadje, bolj barvito bo, bolje je, in ga narežemo na koščke. Lahko se igramo z različnimi oblikami - jaz sem s pomočjo širše slamice izrezala krogce, iz jagod pa s pomočjo nožka izrezala srčke. Namesto z vodo sem posodice najprej do polovice napolnila s sadnim čajem (vanilija+jagoda), jih nato nadevala z različnimi dodatki, nato pa še do roba zalila s čajem. Hop, v zmrzovalnik za vsaj dve uri. Kako sem si nato na strehi priredila mini limonadni žur, pa v naslednji objavi.
© PEPERMINT • Theme by Maira G.