SLIDER





m i m o g r e d e
Prikaz objav z oznako m i m o g r e d e. Pokaži vse objave

TRANSPARENT WORLD

torek, 10. julij 2012

Kar precej poletij nazaj sem med počitnicami kar naprej hodila gledat akvarije z ribicami v počitniškem naselju. Temnomodre ribe so bile pravzaprav prosojne in takrat se mi je to zdelo neverjetno in predvsem neverjetno čudovito. Prosojnost, ki je pravzaprav zelo kompaktna, se vrača. Ne gre za tanke, luknjaste tkanine, skozi katere se vidi koža, gre za plastiko, pleksi in gumo. Kdaj se je začelo? S steklom, najbrž, in kamenimi strelami. Potem je prišla torba po imenu Kelly in Starckov Ghost Chair, pa laboratorijska očala, pleksi stene pri zdravniku in Bubble Chair. Jaz si bom svoj klač spela kar s spenjačem :)

LONDON PACKING

petek, 1. junij 2012

moja uniforma zadnjega meseca :)
Uf, jaz res nisem dobra v pakiranju. Najbrž zato, ker tudi sicer nisem ravno biserček, kar se tiče reda v omari ... in kaj pa je drugega kovček/ruzak kot omara v malem. Vedno vzamem preveč s seboj, sploh stvari, ki jih nikoli ne rabim/oblečem, zato sem za tale London trip, ki se začne jutri, naredila dober plan. Ker nameravam domov prinesti veliko več kot pa odnesti tja, sem garderobo skrbno splanirala. Najbolj težak del mojega kufra bo itak Arči z vso svojo kompanijo. In glede na družbo dveh fashionable in zabavnih punc se obeta shop till you drop teden. V bistvu komičakam. Poležavanje v parku, kraljičin jubilej, stritstajl, štacune, galerije, muzeji, klubi, fotkanje, angleščina. V lovu za lepimi kavarnicami sem že naredila eno pinterest mapico, a zadnje dni nisem ravno pridno zbirala linkov. Torej vprašam vas: KAM V LONDONU, ČE SI PEPERMINT GIRL?

PTIČEK // OSKAR KOGOJ

torek, 8. maj 2012

Že kar nekaj časa hodim mimo izložbe z belim ptičkom hvaležnosti, ki ima pozlačen kljunček. In res mi je všeč. In še bolj mi je všeč, ker ga je oblikoval domač oblikovalec. OSKARJA KOGOJA najbrž že vsi dobro poznate, saj je v slovenske spominke vnesel malce dragocenosti in simbolike, ki ni preočitna in ne kriči že z barvami in klišeji "To je slovensko!" Čeprav se pri tistih lipicancih še vedno malce zahihitiam, so nekateri izdelki res classy. Ptiček hvaležnosti, you will be mine!

100x AMBIENT

sreda, 25. april 2012

April 2012. Stota številka revije AMBIENT, moje najljubše revije na svetu, ki me je, naj se sliši še tako hecno, močno definirala. Skupaj s še nekaterimi (zame) ikonami slovenskih medijev, ki so vzbudile moje zanimanje za lepo, zanimivo, sodobno. Govorim o Trendu in Jožici Brodarič, Cik Caku in Katji Škoberne, Osmem dnevu in Saši Šavel (ter drugih), Nini Zagoričnik in njenih oddajah na Valu 202. In govorim o Nadi Vodušek in Ambientu. To so ženske, ki sem jih občudovala kot najstnica in so opravljale zame sanjske službe. Tako kot one sem si želela nekoč znati artikulirano in tehtno razpravljati o temah, ki so se mi zdele nadvse zanimive in vznemirljive. In potiho sama pri sebi to tudi pogosto počnem, nenazadnje sem študirana punca, več kot deset let starejša od tiste Katje, ki je prepričevala očija, da bi gledala Jožico ali Cik Cak in kdaj tudi trmasto vztrajala ob čertkih zvečer pri Osmem dnevu, čeprav so govorili o kakšni meni povsem nezanimivi knjigi ali opusu ne vem koga :) Zato stoto številko Ambienta in ta zapis na Pepermintu izkoriščam tudi za zahvalo vsem naštetim ženskam, ker so bile moj navdih in pripomogle k temu, da sem vzljubila in se zaljubila v svet popularne kulture, umetnosti in oblikovanja. In vsega, kar še spada zraven. Hvala. 

p.s.// In omajgad, Almira Sadar ima prečudovit dom studio!

JUTRI ...

ponedeljek, 16. april 2012

Jutri bo nekaj uric mojega dela dobilo končno podobo. Izide namreč nova številka revije HIŠE, za katero sem se tokrat lotila meni ljube in nadvse prisrčne teme ~ otroških sob. Poleg dveh DIY projektov sem zbrala in izbrala še nekaj izdelkov izključno domačih oblikovalcev, ki bi jih bil v svoji sobici (vsaj upam) vesel vsak mulček. Tale fotkica naj bo drobni teaserček.

CRUBA DRESS

sreda, 21. marec 2012

Razmišljam. V zadnjem času pogosto slišim besede "čisto Katja stil", "tak pepermintast", "tako ti/zate"... In morda je res tako, da se je moj osebni slog končno le zbistril in postajam vedno bolj "jaz". In tudi vedno bolj črna, na žalost naše mami. Ampak po na eni strani so oblačila in slog oblačenja, na drugi pa ta moj pepermintast alterego, ki ga živim in ustvarjam v prostoru in na blogu. Nasprotje vsej črnini // moja najljubša temno roza, pikepikice, črte in vzorci, rože. Kokrkoli že, včeraj zjutraj sem ob zajtrku listala Trende od Financ in evo jo, ena "čisto zame" obleka. CRUBA oblikovalke Mire Becker. Nadlepa. Menda se najde v Nami. BZ, za točno to obleko pa (še) ne vem.

NARAMO

torek, 20. marec 2012

Fotkice sem ukradla pri Katriški. Ker je tole ena res lepa in praktična torba! Oblikovala jo je Gojka Rak za svojo blagovno znamko NARAMO. Sicer mi njene temne in izrazito usnjeno izgledajoče torbe niso toliko pri srcu, je pa tale bela v kombinaciji z rjavim usnjem prava lepotička. Praktična in prostorna, taka kot jo mlade punce potrebujemo. In ob tem pomislim še na Gojkino stanovanje iz tiste števike revije deloindom+, ki smo jo pomagale ustvariti tudi blogerke ... Lepo.

KULT

petek, 10. februar 2012

Moje najljubše tedensko čtivo. Nekaj listov, napolnjenih z zanimivo vsebino, za uvod v konec tedna. Kult je moja Sobotna, ki je pač ne dobim vedno v roke, ker sem doma na vasi, trgovina je daleč, poštar pa ob sobotah ne nosi :) V Kultu je vsega ravno prav, le kdaj zavijem z očmi pri kaoprikritooglasnih prispevkih.  Medtem pa se kar ne morem navaditi na urnik mojega ohinsploh najljubšega domačega čtiva - Ambienta. Naročnina bi rešila moje nenehno ogledovanje trafik, kjer od decembra gledam isto naslovko, potem pa - ko končno le pride nova - to ugotovim nekje na sredi meseca.

Sicer pa, če sem čisto iskrena, vedno manj verjamem v papir. In v besedo - vedno bolj.

ČEZ GOZD

nedelja, 29. januar 2012

Domov vodi več poti. Včeraj zjutraj sem peljala mimo smerokazov in s prvo vozila v najslabšo možno cesto, ki iz Borovnice vodi do minimajhne vasice Pokojišče. Nekje na sredini najbolj strmega klanca mi je postalo žal, da sem asfalt zamenjala za makadam. Ampak višje ko sem vozila, bolj je sijalo sonce in tisti bežni pogledi levo med gole krošnje dreves in meglo v dolini in žarke, ki so se prebijali skoznjo ... Uf. Ko sem končno (sicer le za 5 minut) zapeljala na asfalt, mi je odleglo. Od tam gre le še proti domu. Čez širni gozd, pa vendar. Mimo Laza, naše piknik rezidence, mimo Brejnic in nato levo, proti Dobcu. In tam, kmalu zatem, ko zaviješ levo, je na desni gozdarska koča. Na levi je balinišče, za baliniščem dolina. Pri koči sem ustavila avto in si drznila stopiti iz njega za eno fotko. Medvedi spijo, a ne. In ko sem vozila naprej in se bližala domači vasi, sem sredi gozdne ceste zagledala očijev traktor. Sem bila tako vesela, da sem zategnila ročno in mu povedala, kakšno trapasto odločitev sem naredila. Hm, ampak ko gledam tole slikco, se mi sploh ne zdi več trapasta. Na mrzlo, jasno, s soncem obsijano zimsko jutro, se ena punca v enmu avtu pelje proti domu. Čez gozd.

NAČRT RAZISKAVE "LOKEV"

ponedeljek, 23. januar 2012

Vsaka resna raziskovalna odprava potrebuje svoj načrt. In zemljevid področja, po katerem se bo odprava gibala. In z načrtovanjem je potrebno začeti dovolj zgodaj, da se vse do potankosti premisli in pripravi. In to smo storili tudi mi. Jaz in moji bratrančki in sestrične. Raziskovali bomo našo Lokev, ki leži ravno prav daleč od vasi, da je tam že skoraj divjina. In medvedi. In to. V Lokvi so žabe, kačji pastirji, pri njej pijejo srne in še marsikaj. Pozimi pa Lokev zamrzne in prav to je na sprehodu prejšnjo nedeljo sprožilo vprašanja, na katera je velika sestrična Katja bolj šlampasto odgovorila. "A kje so žabe?" In mrestu je rekla "mrošt", ajej. In potem ni bilo več poti nazaj, Katja je začela z razlago in obljubila, da bomo preučili Lokev. Tako kot pravi raziskovalci. In naredila bo delovne zvezke za vse. Prvič bomo šli na raziskovalni izlet za Veliko noč. Vid bo prinesel ribiško mrežo, Nika pa pipec in ruzak. In imeli bomo malico in vse, kar bi morebiti potrebovali. Otroci so bili navdušeni. Tako navdušeni, da bi šli najraje kar takoj po vse potrebno. Katjo je malo zaskrbelo. "Najprej moramo narisati načrt." In smo ga. Evo ga, zgoraj je, sicer malo popljuvan s solato naše papige, ampak grafitno na belem je zarisan. Načrt naše vasi, s smermi neba in vsemi pomembnejšimi točkami in objekti. Zdaj ga mora Katja samo še "odfotokopirat" in si sposodit knjige v "knjiženci". In se napiflat vse o ekosistemu, kakršen je mini mlakca. Spomladi pa pričnemo s prvo odpravo na Lokev.

Srčno upam, da imate tudi vi kakšen načrt, ker drugače bo dolgčas.

RUZAK!

četrtek, 12. januar 2012

Talep ruzak, ki se mu pravilno in z izbranimi besedami reče MESSENGER ROLL TOP PACK. Ena super pogruntavščina, pri kateri ima prste zraven tudi naša Embrace Neža. In stavit grem, da sem po tejle  budimpeštanski ulici hodila tudi jaz, vsaj znana mi je ravno tako, kot da bi bila že tam.

Drugače pa ... v novem stanovanju imamo uajrles in jaz sem taka budalaština, da si ga nikakor ne znam usposobit. Zato je na Pepermintu bolj kot ne dolgočasno. Zdajle grem eno razstavo pofotkat, na Grad grem na en sprehod zatem, in obljubim, da bodo nove objave tule karseda hitro. Recimo v soboto :) Uživajte v sončku, menda nas prihodnji teden čaka Sibirija.

POČITNCE!

sobota, 7. januar 2012


Spet sem šla malo ležat v travo nad našo mini vas. Trava, kjer jeseni rastejo marele, trava, po kateri sem eno poletje vsak večer tekla do češnje na koncu travnika (levi zgornji kot prve fotke), trava, ki je moje zavetje, ko ga vsake toliko potrebujem. Prisežem, da je ta trava vedno topla, tudi novembra in januarja. Je pa res, da poleti nikoli ne legam vanjo. Kače pa to. Pod to travo je pašnik, na pašniku sta konja. Iz dimnikov se kadi in sestrične mi stečejo v objem. Moje punce z lunce. Ne dovolijo mi, da jih slikam in potem one slikajo mene. Zdaj grem pa kaj sladkega speč in zamesit testo za pico. Počitnce!

SLADKO JE DELITI SREČO

petek, 30. december 2011

Nekaj sladkega iz slaščičarne in pekarne Domača peka. Z lepim voščilom za prihodnje leto. Mojega ni še konec, pridno sem se javila, da delam cel vikend. Še dobro, da imam srčke iz pekarnice s sabo in kabel za fotoaparat, da se bom lahko med pavzo smejala fotkam z včerajšnje žurke. Vam pa želim lepo praznovanje, veliko dobre hrane in pijače, namesto ognjemetov in petard pa raje prižgite iskrice. Tiste na palčki in tiste v očeh. :*

SODOBNO FINSKO STEKLO

sreda, 14. december 2011

Informacijska doba mi vedno bolj prihaja do živega in kar verjeti ne morem, kako zelo sem odvisna od podatkov, informacij in guglanja. No, in po drugi strani alergična na nezmožnost ljudi po iskanju informacij, ki so ponavadi le klik ali vprašanje stran. Pa ne vprašanju nekomu, ki bo namesto tebe poiskal odgovor tam, kjer bi ga lahko tudi sam. Poleg tega sem nadvse dovzetna na vizualna sporočila in ko sem ta teden zagledala ta plakat pred Narodnim muzejem, sem v momentu, ko sem stopila v sobo, začela risrč. Neuspešno. Nič o tej razstavi (s trole pač nisem videla datumov:). In sem se razburjala, priznam. Zakaj je jumbo pred muzejem, če o razstavi ni ne duha ne sluha? In sem šla naslednji dan lepo preverit. V muzeju sem kratek čas delala tudi sama in prav hecno je bilo, ker nisem znala odpreti vrat, kot prvič, ko sem šla tja na razgovor, hehe. In potem punca na blagajni tudi ni vedela nič - niti o plakatu, še manj pa o razstavi. 

Razstava o sodobnem finskem steklu bo. Proti koncu januarja. Plakat je finsko lep. Jst mam tako rada breze.

VDIHIZDIH

torek, 13. december 2011

Prejšnji teden nisem imela niti minute za vdih-izdih, zato sta ta dva dneva, ko lahko poležujem do poldneva, kar fajn. Poležujem z računalnikom v naročju, seveda, ker jaz vedno nekaj klikam in tipkam. Ampak včeraj, ja, včeraj je bil tak dan za en hiter sprehod pred službenim sestankom. Osem stopinj, čisto rahlo pršenje dežja, ravno toliko, da se predramiš in da lička pordečijo. Večer prej sem, ko sem odhajala iz mesta, začutila čudno željo po teku. Tekla nisem že od začetka oktobra in tisti hip bi vse dala za superge in anorak. V plaču do kolen in s torbo je tek nekaj najtežjega na svetu. Mogoče grem pa danes en điro. Dihat :)

DELOINDOMPLUS

sobota, 22. oktober 2011

Mislim, da sem bila včeraj zjutraj prva v trafiki. Skoraj bi pozabila, da 21. oktobra izide the številka revije Deloindom+, za katero smo skoraj v neznosni vročini posnele nekaj fotk, če me ne bi rumeno osvetljena trafika na avtobusni postaji pred službo spomnila na to. Dekleta (Klara, Eva, Zulejka in Ana) so povedala že vse. Imele smo se lušno in upam, da to ni zadnjič, da smo blogerke staknile glave, si razdelile naloge in naredile nekaj zanimivega. Če bi si radi prebrali in ogledali, kaj smo počele, le brž po svoj izvod, v njem se namreč skriva še veliko lepega. Denimo nadvse šik stanovanje novinarja Gregorja Šketa, gruvi zlate tapete ene od Prostorožic in prelepo domovanje Kaaitine Alenke in njene družine.

OKTOBER

torek, 18. oktober 2011

Oktober je mesec z najlepšim imenom. In to so ene trave v Tivoliju, ki sem jih včeraj opazila na poti domov in sem šla malo v mokro listje in od jutra še ne posušeno roso/slano stopicat in fotkat to travčico. To ni žalostna trava. Žalostna bo jutri, ko bo dž oziroma jaz kar sumim sneg. Sneg bo kmalu, to pa zato, ker jst še nimam zimskega plašča v omari.
© PEPERMINT • Theme by Maira G.