Alja je ena mojih najljubših blog deklic. Bila sem prav žalostna, ko se je kar naenkrat odločila, da svoj (prejšnji) lep spletni dnevnik zapre. In zato še toliko bolj vesela, ko so se pojavile njene Ljubeznice. Alja uživa v malih ljubkih rečeh in v tistih velikih, tapomembnih trenutkih, ko fizične stvari izgubijo ves svoj pomen. Na frišno je študentka v Ljubljani in že uživa v vsem, kar mesto ponuja. In veliko fotka :) Pokukajte na Ljubeznice in preberite Aljinih pet...
JUTRA
preprosto obožujem tisti občutek, ko se prebudiš v nov dan. tistih nekaj minut poležavanja, globoko pod kovtrom in daleč od sveta. prve jutranje žarke sonca, ki na stene rišejo komaj vidne silhuete. pa ptice, ki me prebujajo pomladi in snežinke, zaradi katerih pozimi iz pričakovanja vstajam prej. paše vroč čaj, tak da si zraven opečeš jezik. in če mestne gospe zjutraj ob kavici berejo dnevnike, brez jutranjega branja najljubših blogov pri meni ne gre.
JESEN
rada imam jesen. najprej sem jo imela rada, ker je bilo še (relativno) malo do božiča. potem sem šla v šolo in sem se vedno znova veselila septembra, da zopet vidim sošolčke in grem v višji razred. potem sem bila že na predmetni stopnji in sem celo poletje čakala, da za prvi šolski dan oblečem nova oblačilca. ko sem prišla v gimnazijo je bila jesen kul, ker se še ni bilo treba učit. zdaj pa je jesen lepa prav zaradi tega, ker je jesen. ker je v zraku tist prav poseben vonj, ki ravno prav zbode v nosek, a ga hkrati mešanica kostanja in drugih dobrot, dela tako božanskega. čar je šum listja pod nogami, paleta barv, ki se ti razprostira pred očmi, so mrzli prstki in rdeči noski, pa najlepši možni sončni zahodi, so ulice polne študentov,..
BLIŽINA
svet je lepši, ko veš da je nekdo ob tebi, s tabo. pa če je to stisk roke, mamin objem preden odideš od doma, sestrin iskren nasmeh, neskončni pogovori s prijateljicami, bratrančkovo pošiljanje poljubčkov po zraku, sedenje v parku in zrenje v nebo z vedenjem, da nekdo misli nate.
FOTOAPARAT
v vrtcu sem šminkerala s tistim z dvema kukaloma od fišerprajsa in sem, ko smo šli na izlet v postojnsko jamo poslikala dva filma stresenih fotk. bil je tak fini moder in blazno kul nasploh. zatem sem vedno pojerbala kakšne stare kompaktiče od očija, se hecala s telefončkovimi dvem, trem megapixli, si kupila enga švoh canona, potem pa končno dobila ljubico 450d s katero se mava bolj ali manj radi že okrogla štiri leta. najrajši jo mam s petdeset milimetri, ker drugač je bolj švoh. slikam pa vse. od zažganega kruha, prekisle solate, lušnih čevljev v izložbi, kolesa s prazno gumo pa do lepih ljudi na ulici. včasih je pač treba stisnt gumb da nekaj ostane v glavi!
NAKIT
nekateri se ne morejo upret jutranji kavi in cigaretu, nekateri oblekam, spet drugi dragim avtom (banalna),... no jaz se ne morem in čist zares ne morem upret prstančkom, uhanom in zapestnicam. rada imam žvenket na zapestju, težke prstke in nekaj lepega v ušeskih. delam sama, večkrat pa seveda kaj kupim. pozlačeno, bleščičnato, barvno ali pa zgolj črno, samo da je in da je lepo!
