SLIDER





ILUSTRACIJA
Prikaz objav z oznako ILUSTRACIJA. Pokaži vse objave

#100DAYSOFBETTERME • TI LAHKO 100 DNI SPREMENI ŽIVLJENJE?

petek, 9. avgust 2019


Povej, kaj storiš, ko se počutiš ujeto nekje vmes, mimo tebe pa teče življenje? Ko spoznaš, da nisi več TI, nisi pa povsem prepričan/a, kako se spet ujeti, prijeti za roko in iti z nasmehom življenju naproti? S takšnimi in drugačnimi težavami, preprekami, zastoji, izzivi, malodušjem ali monotonostjo se verjetno kdaj srečamo prav vsi, in čeprav si je težko priznati, da nismo vedno stoodstotno okej, so kdaj dovolj tudi najmanjše reči. Objem. Besede. Ali tišina. Svinčnik in papir. Klepet. Pet minut za umiriti nemirno srce in brneče misli, vdihniti vase pogum in veselje. 

In potem je tu Vida, ki je sredi daljega obdobja podobnih občutkov odločila, da obrne kompas v svojo smer in se loti prav (p)osebnega projekta. Kreativno, kot oblikovalka zna. Z občutkom, ki seže dlje od lepih podob. Pogumno in tenkočutno se je svoj proces, ustvarjalni in tisti običajno bolj skrit, srčni, odločila deliti na Instagramu. Vesela sem, da je bila za to, da na njenih sto dni do boljše Vide delim tudi na Pepermintu. Verjamem, da bo navdihnil še koga. 💛
Zakaj si se lotila tega projekta? Kaj te je k temu spodbudilo? 
Vrsto vzrokov in razlogov je, ki so se sestavili skupaj in me vodili k štartu projekta #100DaysofBetterMe. Poglavitna sta bila dva - želja po spremembi počutja na bolje in iskanje novega osebnega kreativnega izziva. Več tednov, morda celo mesecev pred začetkom sem se že zavedala, da moje razpoloženje ni najboljše, da se oddaljujem od stika s seboj, da so vse redkejši občutki zadovoljstva in motiviranosti in vse pogostejši tisti, ki vodijo k otožnosti, vdanosti, celo otopelosti. Poleg tega sem vse od izdaje knjige Naj ti povem svojo zgodbo pogrešala ustvarjanje za družbeno dobro. Ustvarjanje nečesa, za kar verjamem, da lahko nagovori in navdahne druge. Počasi sem se začela intenzivneje zavedati upadanja zagona in z odprtimi očmi pogledala na dejstvo, da ker to ni bila posledica sprememb iz okolice, mora biti veliko, če ne celo vse, v mojih rokah, da razpoloženje obrnem na bolje. Nekje globoko v sebi sem se zavedala, da se z majhnimi koraki začnejo velike spremembe in da se zadovoljstvo največkrat skriva v majhnih stvareh. Vizija v glavi se je zbistrila, hitro sem vedela, da bo to projekt, ki me bo premaknil naprej in k sebi nazaj. 
Gre bolj za vajo iz kreativnosti in raziskovanje tvojega ustvarjalnega izraza ali za osebno rast, razmišljanja? Ali oboje? 
Vsekakor oboje. Na eni strani je osebna rast skozi majhno dobro dejanje vsak dan, katere cilj je premik izven cone udobja in ustaljenih tirnic k boljši verziji sebe. Včasih je to aktivno dejanje, drugič “zgolj” premik v razmišljanju ali nov uvid v ustaljenih vzorcih. Potem je tu kreativnost - vsako dejanje opremim z ilustracijo ali kaligrafijo. Ker gre za eno dejanje in eno ilustracijo na dan, sem morala čas, ki ga namenim risanju krepko optimizirati. Hkrati sem imela od samega začetka projekta željo, da se premaknem iz cone udobja že ustaljenega stila in poskusim kaj novega. Sedaj si v povprečju vzamem od pol do ene ure na dan za ilustracijo in preizkušam vrsto novih stilov in pristopov. Ko si omejen s časom, je enostavneje sprejemati, da ni cilj perfekcija končnega rezultata, ampak sam proces ustvarjanja, odkrivanje novega. 

Kakšna pravila, če tako rečem, si si zastavila? 
Osnovna smernica projekta je vsak dan narediti eno dobro dejanje in ga opremiti z ilustracijo. Ob tem vsak dan, ponavadi v večernem času, odgovorim na tri vprašanja - 1. Kaj si naredila dobrega danes?, 2. Si se zaradi tega ti ali kdo drug počutil bolje?, 3. Je to prineslo kakšno novo spoznanje? Samo pisanje je del terapevtskega pristopa in s časom je postal še pomembnejši del, kot sem si predstavljala v štartu. Skozi pisanje v miru pogledam na dejanje, strnem misli in jih zaobjamem v pozitivni smeri. Vse skupaj potem objavim na Instagramu in delim z drugimi, nekaterimi naključnimi “mimoidočimi”, nekaterimi zdaj že rednimi bralci. 
V objavah pišeš o raznolikih temah, ni te strah deliti tudi bolj osebnih razmišljanj. Se ti zdi, da to enostavno potrebujemo? Da Instagram niso samo lepe fotke, ampak je lahko platforma za nekaj več? 
Moja velika želja od nekdaj je ustvarjati za družbeno dobro. Verjamem, da vsak v sebi nosi talente, veščine, znanje ali karakteristike, s katerimi lahko pozitivno vpliva na druge. Sama svoj doprinos trenutno vidim skozi ilustracije in iskrene zapise. Res je, mestoma odpiram zelo osebne teme, tudi nekatere, o katerih družba (še) ne govori dovolj pogosto in dovolj sproščeno. Tu bi predvsem izpostavila tematiko mentalnega zdravja. Ni vedno enostavno in prijetno biti transparenten in odprt za kritike drugih, pred katerimi tudi mene preplavi strah, a vsekakor se mi zdi, da je premagati ta strah in biti iskren, eden izmed načinov, da kot družba postanemo bolj odprti, povezani in prijazni ter sprejemajoči do sebe in drugih. Instagram je lahko poplava lepih fotografij in zrežirano srečnih utrinkov, a raje kot ujeti se v obsojanju ali primerjanju, se mi zdi ključno razviti kritično mišljenje in se vprašati, kam gre tvoja pot, česa si ti želiš videti in kaj deliti z drugimi. Svoj projekt sem se odločila objavljati na Instagramu, zato vsekakor verjamem, da je platforma za nekaj več. Zahvaljujoč vsem odzivom ljudi, ki sem jih tam prejela tekom tega projekta, sem še toliko bolj prepričana v to. Ko se ljudje iskreno odzovejo na moje objave na temo psihoterapije, občutka nevrednosti, trenuntkov žalovanja, delijo svoje misli in zgodbe - tako težke in žalostne kot pozitivne in navdihojče - takrat dobim navječjo potrditev za svoj projekt.
Ti bo kaj dolgčas, ko bo 100 dni mimo? Morda že razmišljaš o kakšnem podobnem izzivu?
V začetku se mi je ob misli na 100 dni zdelo, da sem si zastavila kar konkreten izziv. Danes, ko sem ravno objavila dejanje 82. dne, lahko brez pomisleka rečem, da mi je projekt spremenil življenje in že iščem načine, kako ga nadgraditi in deliti s čim več ljudmi. Če sem vse skupaj začela v zavedanju ali upanju, da so lahko majhni koraki ključni sprožilci sprememb na bolje in majhne stvari ključ do sreče, imam danes za to potrditev, ki jo želim deliti naprej in spodbuditi čim več ljudi, da ne ostajajo v coni udobja, sploh ko udobje postane poznano in poznano predstavlja slabo počutje. Želja je, da #100DaysofBetterMe postane knjiga, delovni zvezek. Želim si, da se čim več ljudi dnevno odloči biti boljša verzija sebe in na lastni koži spozna, da je sprememba na bolje lahko vsak dan le eno majhno dejanje stran.

ROB SVENŠEK • FANBOY MODERNIZMA, KAVE, RASTLIN IN KOLES

nedelja, 9. december 2018

Nedelja. Dan za poležavanje, prvo kavo v pižami, drugo pa že nekje na obisku ali v mestu, v najljubši kavarni ali pa - hej, zakaj ne? - med raziskovanjem novih. Ni naključje, da uvod v tokratni Pepermintov intervju začenjam s kavo. Med drugim je bila prav kava povod zanj. Naš sogovornik je z njo povezan na prav poseben način. Rob Svenšek je ilustrator in grafični oblikovalec, katerega osebni projekti so pogosto prepleteni s kavo. Pa z rastlinami. In kolesi. Ampak o tem več pozneje. Njegov zine o kavi se je to jesen prepletel še z eno fino kavno zgodbo in tako lahko Robove ilustracijev ličnih kompletkih s kavo Črno zrno najdete v istoimenski kavni postojanki

Preden nadaljujete z branjem, si pripravite skodelico kave ali čaja in kliknite na naslednje številke, pod katerimi se skriva glasbena podlaga po Robovem izboru. 1 / 2 / 3 / 4 / 5 Ste? Kul. 
Aja, to je Rob.
Za začetek standardno Pepermintovo vprašanje: kdo si in kaj počneš? 
Moje ime je Rob Svenšek, prihajam iz Ljubljane. Za bližnje realist, kofetar, človek načel in rastlinojedec. Za večino pa ilustrator in grafični oblikovalec.

Predvsem po zaslugi Instagrama te (in tvoje delo) v zadnjem času spoznavamo tudi ostali. Kot ilustratorja in oblikovalca. Kaj si bolj - ilustrator ali oblikovalec ... ali gre to z roko v roki?
Hmmm … Ludje, ki me spremljajo na instagramu, vidijo večinoma ilustratorsko stran, saj tam večinoma objavljam osebne projekte, ki so ponovadi povezani z ilustracijo. Sam se imam za grafičnega oblikovalca in ilustratorja. Začel sem le kot oblikovalec, tudi v studiu, kjer delam, sem zaposlen kot grafični oblikovalec. Pred kakšnima dvema letoma pa sem poizkusil z ilustracijo in se zaradi na novo odkritih načinov samoizražanja hitro navdušil. Mislim, da se grafično oblikovanje in ilustracija med seboj odlično dopolnjujeta. Če imaš dovolj znanja iz obeh področij, imaš nad projekti več kontrole in jih lahko hitreje zaključiš. Vendar se kljub temu ne branim sodelovanja, saj lahko različni pogledi in procesi pripeljejo do presenetljivih in dobrih rezultatov.
Kako bi opisal svoj ustvarjalni slog? 
V mojem osebnem slogu se pogosto pojavljajo enostavne geometrične oblike, kombinacija ploskev in linij, rahle strukture ter omejeno število barv. Stvari imam rad oblikovane precej minimalistično. Če bi o tem vprašali moje sodelavce, bi vam odgovorili, da pogosto preveč. Sem “fanboy” modernizma, njegov vpliv občasno zaide v moja dela.

Kakšni motivi so ti najljubši? 
Trenutno se moji najljubši motivi gibljejo nekje med kavo in rastlinami, tudi kolesa so blizu vrha. Te pogosto med sabo tudi kombiniram. Rad združujem stvari, ki na prvi pogled niso kompatibilne. Vendar se ti motivi skozi čas vedno malo spreminjajo. 
O sodelovanju s Črnim zrnom.
Vse skupaj se je začelo že poleti, ko sem se lotil osebnega projekta. Želel sem namreč predstaviti svoje življenje skozi ilustracije in kratka, zabavna spremljevalna besedila. Vse skupaj sem strnil v majhno knjižico, ki so jo je lahko kdorkoli naročil. V Črno Zrno sem začel zahajati že nekaj časa prej, tam sva z Alexom pogosto tudi na kratko poklepetala. Zelo mi je bil všeč kot oseba, všeč pa sta mi bila tudi njegova vizija in način dela. Tudi njemu sem zato prinesel knjižico, saj se mi je zdelo, da bi mu bila všeč. Ko sem mu jo izročil, je nemudoma dobil idejo za kartice z ilustracijami iz knjižice, ki bi jih ponudil skupaj s kavo. Izbrala sva 3 ilustracije. Bistvo ilustracij je moralo biti, da zajamejo celotno izkušnjo pitja kave, ne le skodelico kave, ampak tudi okolje, v katerem jo pijemo, pripravo in izvor. Mislim, da sva to z izbranimi ilustracijami dobro dosegla. Sem pa sam kar velik ljubitelj kave, zato so mi take vrste projekti res super.
Kaj te navdihuje?
Največji navdih so vsakodnevne stvari in situacije okoli mene. Tako doma v stanovanju in zunaj na “terenu”. Zato mi je zelo pomemben prostor, v katerem živim ter delovno okolje.

Katera je tvoja najljubša barva ta hip in ali se to pozna tudi pri tvojem delu?
Moja najljubša barva je črna. Ta se v mojem delu pojavlja zelo pogosto, všeč mi je kombinacija le črne in bele, saj tako pridejo bolj do izraza same oblike in pogosto zaradi tega tudi samo sporočilo. Všeč mi je tudi kontrast med črno in roza.
Tvoj sanjski projekt, produkt ali naročnik? Obstaja svetovna znamka / institucija, s katero in za katero bi z veseljem delal?
Po pravici povedano specifično o naročniku ali znamki nisem veliko razmišljal. Všeč mi je delo z manjšimi naročniki, ki poizkušajo narediti spremembo na področju njihovega delovanja. Rad delam z odprtimi ljudmi z vizijo, ki si želijo več kot le služenje denarja. Glede specifičnega projekta? Glede na to, da sem ljubitelj kave in posedanja v kavarnah, bi bilo lepo, če bi dobil priložnost in odprte roke pri celostni vizualni podobi kakšne kavarne v taki meri, da bi direktno sodeloval z notranjimi oblikovalci, tako da bi bil projekt narejen res celostno s čim manj kompromisi. V sovenskem prostoru bi mi bilo všeč narediti kakšno stvar še s kavarno in pražarno Stow. Širše gledano, pa mogoče s kolesarsko znamko Rapha, saj mi je zelo všeč njihova estetika, nivo oblikovanja, način dela in pojavljanje na socialnih omrežjih.
Še malo kave. Kavarna Bled in Kolektiv 22
Živimo v času, ko smo malodane bombardirani z vizualnimi impulzi. Na sprehodu po mestu, med vožnjo z avtobusom, da o medijih, spletu in družbenih omrežjih niti ne govorimo. Kako gledaš na odgovornost vas vizualnih kreatorjev, da ustvarjate kakovostno vsebino? Ali sam čutiš to odgovornost. Si kritičen do svojega "foha"?
Res je, oglaševalci so v tem času naš najbolj zvesti življenski sopotnik. Z "našo" vsebino direktno vplivamo na sam prostor, v katerem se gibamo, s tem pa tudi na izkušnjo ljudi v tem prostoru. Ravno zato mislim, da imamo izdelovalci vizualnih vsebin precejšnjo odgovornost, da delamo kvalitetna sporočila, pa naj bodo lepa, zanimiva ali pomenska. Če gledamo širšo sliko, mislim, da je bilo v preteklosti oblikovanje že na višjem nivoju kot danes. Težko bi bilo izpostaviti specifičen razlog, zakaj. Verjetno nosimo malo krivde tako mi oblikovalci kot naročniki. Velikokrat se oblikovalci srečujemo z zelo kratkimi roki in omejenimi finančnimi sredstvi. Včasih pa je problem v tem, da se oblikovalci v stvar premalo poglobimo ali ne prosimo za pomoč. Obenem pa je danes lahko že skoraj vsak z računalnikom grafični oblikovalec in to se opazi. Mislim pa, da je stanje vizualnih sporočil tudi precej dober odraz stanja naše družbe. A glede tega nisem preveč črnogled, saj med sprehodom po Ljubljani ali brskanjem po Instagramu vseeno opazim kar nekaj dobrih izdelkov naših ustvarjalcev.

Bližamo se koncu koledarskega leta. Kateri je po tvojem mnenju najlepši izdelek tega leta v slovenskem okolju? Te je morda še posebej pritegnil kakšen plakat, knjiga, vizualna podoba? 
To pa je kar nehvaležno vprašanje in bi težko izpostavil le en izdelek, saj je bilo ustvarjenih kar nekaj dobrih. Mogoče mi je bila osebno najljubša vizualna podoba restavracije Kucha, saj je zelo sveža, malo drugačna. Med drugim so mi všeč tudi plakati za mladinsko in lutkovno gledališče, na misel mi pride tudi naslovnica knjige Otok Avgusta Demšarja.

Katere Instagram profile rad spremljaš? 

ALJA HORVAT • RAZSTAVA V LOS ANGELESU? PRINT NA STENI NEWYORŠKE INSTA-ZVEZDNICE? OBKLJUKANO.

sreda, 11. julij 2018

Vsake toliko se zgodi, da se vse poklopi - čas, energija, barve, Instagram algoritmi, kajvemkaj - in pred našimi očmi zaprasketa iskra (ne bom rekla zvezda, saj to ni lejdi) nove generacije. Najbrž bo huda, ker sem to napisala in morda se bo kdo posmehnil tej trditvi. Ampak tako vidim ALJO HORVAT. Punco, ki z mladostnim entuziazmom, svežim pogledom in neobremenjeno igrivostjo riše in slika, hkrati pa svojega dela ne skriva po mapah in čaka na to, da jo bodo morda nekoč nekje odkrili, temveč spretno izkorišča momentum družbenih omrežij in ustvarja svoj mini kreativni imperij. 

"Hej," mi odgovori na tisti klasični uvodni kdo si in kaj počneš. "Moje ime je Alja, prihajam iz Maribora, živim pa v Ljubljani. Na kratko, sem ilustratorka  -  rada rišem in ustvarjam."  

ŽENSKE, CVETJE IN ŽIVALI
Njen priljubljeni in bržkone najbolj prepoznavni motiv upodabljanja so ženske. Pa rože. In živali. Zakaj? "Ženske predvsem zaradi kompleksov, ki jih imamo o sebi, svojem izgledu in telesu - rada bi, da bi se punce končno začele sprejemati takšne kot so. Kot pravijo - "Lepota je v očeh opazovalca" -  in prav zato je pomembno, da se nehamo primerjati z drugimi. Glede rož in živali pa: ko sem bila majhna, je bilo 80% mojih knjig o živalih in spomnim se, kako zelo rada sem jih listala. 90% knjig, ki jih ima moja mama, pa je o rožah." Rože pa nosijo posebne zgodbe, vsaka pomeni nekaj drugega, ima posebno zgodovino in sporočilo. In pa, kot pravi Alja, vse rože so videti čudovito.  

FANT JI JE PREDAL SVOJO STARO GRAFIČNO TABLICO - IN TO JE BILO TO
Poti umetnikov so različne, nekateri so že od majhnega vedeli, kaj bodo počeli, spet drugi so ta talent in ustvarjalno željo odkrili pozneje. V katero skupino spada Alja? "Že od malega sem rada risala, ustvarjala, moja najbljuša revija je bila Unikat in moj najljubši predmet v šoli je bila likovna vzgoja - pa ne zato, ker pri tem predmetu ne bi nič počeli ali ker si lahko po liniji najmanjšega odpora dobil lepo oceno, ampak zato, ker sem le pri tem predmetu resnično uživala." 

Srednja šola za oblikovanje je bila najbrž logična izbira, a Alja je prav v tem obdobju nehala risati. Na to sta vplivali šola, pa tudi starost, "pri kateri je vse drugo bolj zanimivo kot pa naša prihodnost." Šele na faksu je spet začela ustvarjati. Ključni trenutek? "Ko mi je fant prinesel svojo staro grafično tablico - in to je bilo to. Od takrat sem s tablico in vsemi kreativnimi pripomočki nerazdružljiva." 

BARVIT, POLN, ROŽAST?
Če poznate Aljine ilustracije in slike, potem veste, da so do zadnjega milimetra zapolnjene z barvami in vzorci. Kar dolgo je iskala tisto nekaj, kar bo zares njeno. Četudi meni, da je njen slog še vedno v procesu ustvarjanja, da se stil znova in znova spreminja, ga trenutno opiše nekako tako: "Barvit, poln, rožast? Haha." Mlada ustvarjalka, ki je pred kratkim zaključila z izpiti na NTF, nadaljuje: "Obožujem barve, šestdeseta in sedemteseta leta oziroma občutek, ki ga dajejo - prav to želim pokazati s svojimi deli." 
Tako kot srednja šola, tudi študij na njen kreativni izraz ni imel posebnega vpliva. Bolj kot diploma, predvsem v njeni smeri - študirala je grafiko - se ji zdijo pomembne reference. In ona jih pridno zbira, ves čas riše, preizkuša nove tehnike in testira svoj navdih, svoje ideje, svoje poteze in motive. Polni svoj portfolio in tudi s pomočjo spleta išče svojo pot v svet. Je del mlade generacije, ki z družbenimi platformami odrašča. 

Prelom generacij, ki se kar naenkrat delijo na pred in po Insta/Snap/FB, prinaša možnosti in priložnosti in svobodo posebne sorte. Tudi (ali pa še posebej) v kreativnem svetu. Se ti zdi, sprašujem Aljo, da se to pozna tudi pri tvojem ustvarjanju? 

"O ja, zelo. Sploh si ne znam predstavljati, kako je bilo pred tem in sem res izjemno vesela, da živim v tem času, kjer je vse res doooosti lažje. Sama sem bolj sramežljive sorte in je bilo že objavljanje na Instagramu sprva velik korak zame. Mnogim je težko objavljati svoja dela pod svojim pravim imenom, ker se bojijo, kaj bodo drugi rekli in če jim bo sploh všeč - enako sem se počutila jaz. Vendar pa s časom zgubiš ta strah. Veliko težje bi bilo osebno iti do galerije ali potencialnih kupcev, dandanes te vsi kontaktirajo kar preko Facebooka, Instagrama in mejla."



INSTAGRAM = ZAKLADNICA PRILOŽNOSTI
Sama tako Instagram uporablja predvsem za objavljanje svojih novih del, kreativnih videov, utrinkov iz zakulisja ter za povezovanje z drugimi ustvarjalci. "Le redkokdaj za marketing - objavljanje tvoje zgodbe in povezovanje z drugimi ustvarjalci/uporabniki je dosti boljši marketing, kot pa če bi samo objavljali izdelke, ki jih prodajamo in lepo prosili druge, naj jih kupijo," opiše svoj pogled na IG kot na marketinško orodje. "Drugače pa Instagram je res zakladnica priložnosti - večino del in priložnosti, ki sem jih dobila, sem zaradi Instagrama."

ALJIN NASVET: "POJAVLJANJE NA ČIM VEČ MESTIH!"
Je spretna in kreativna promotorka svojega dela. Piše blog, ima Etsy ter Society6 spletno prodajalno, snema videe, zanimive storyje, svoja dela vedno lepo pofotka in predstavi. Ima kakšen nasvet za vse, ki  bi prav tako radi začeli s prodajo svojih del ali odprli svojo spletno trgovinico? "Pojavljanje na čim večih mestih! Prav zato je pomembno, da imaš spletno stran, Pinterest profil, Instagram profil, facebook stran itd. Tako imaš dosti več možnosti, da bo nekdo našel tvoja dela." Predlaga čim bolj raznolike objave na družbenih omrežjih - trenutno so zelo popularni kratki videoposnetki. 

"Ful fajn je, če kdaj pa kdaj pofotkaš "behind the scenes", tako daš svojemu virtualnemu omrežju malo življenja. Najbolj od vsega pa je pomembno povezovanje z ljudmi - ravnokar berem zelo dobro knjigo na to temo, ki jo priporočam res vsem, tudi tistim, ki mogoče nimajo namena odpreti svoje trgovinice - Dale Carneige, How To Win Friends And Influence People. Resnično mislim, da je stik z drugimi ljudmi in to, kako ravnamo z njimi, ključnega pomena."

NA RAZSTAVI V LOS ANGELESU ALI NA STENI NEWYORŠKEGA STANOVANJA INSTAGRAM ZVEZDE?
Kljub mladosti je prepoznavna tudi v tujini, tam morda še bolj kot doma. Najbolj ponosna je na svojo Society6 spletno trgovino in sodelovanje s to mednarodno platformo. "Velikokrat me izberejo za kakšne razstave, prireditve in sodelovanja - izmed vseh teh kreativcev, ki prodajajo in objavljajo na tej platformi. Society6 mi je odprl res ogromno vrat." S svojimi podobami je gostovala že na številnih znanih blogih in spletnih platformah (poznate HonestlyWTF?) In ravno te dni se je eden od Aljinih printov pojavil na profilu (in steni njenega newyorškega stanovanja) ene od najbolj poznanih IG uporabnic -  glasbenice, fotografinje, kreativke Tezze

A post shared by ⚡️Tezza⚡️ (@tezzamb) on

"Jaz sem doživela kar manjši infarkt, ko sem skrolala po Instagramu in čisto slučajno opazila svoj print, ker je Tezza res občudovanja vredna punca in je njen instagram profil  res on point."  Kljub "zvezdniški" izpostavitvi je vedno izjemno vesela, ko se kdo odloči za nakup njenega izdelka. "Da nekdo dejansko nameni svoj čas in denar nakupu nečesa. kar sem jaz ustvarila ..."


SANJSKO SODELOVANJE? SNOVANJE VZORCEV ZA MODNO ZNAMKO.
Če smo začeli s klasičnim Pepermintovim vprašanjem, pa z njim tudi končajmo. Kakšni so Aljini načrti za prihodnost, kakšen je njen sanjski projekt? "Vedno bolj se nagibam k slikanju, čeprav še vedno rada ustvarjam digitalno, vendar ima slikanje in tradicionalno ustvarjanje res poseben čar. Sanjsko sodelovanje - ustvarjanje vzorcev/patternov za kakšno modno znamko. Vedno sem bila navdušena nad modo!"
_____________________________
Spremljajte Aljo in njeno delo na

NAJ TI POVEM SVOJO ZGODBO • SPOMINSKA KNJIGA ZA STARE STARŠE

petek, 1. december 2017


Naj ti povem svojo zgodbo je prav posebna spominska knjiga, namenjena starim staršem, da jo izpolnijo, in vnukom, da jo prebirajo, s tem pa spoznavajo babice in dedke, njihovo mladost, življenje, spomine. Zdaj, ko so še tu. In takrat, ko jih ne bo več. 

Spominska knjiga je sad kreativnega sodelovanja založbe Grafenauer in ilustratorke ter oblikovalke Vide Igličar. Ta je v snovanje knjige zarisala ne le svojih ilustracij, kaligrafskih zapisov in oblikovalskega mojstrstva, temveč tudi svojo osebno zgodbo, zgodbo vnukinje. 

"Dve leti in pol nazaj mi je Eva, direktorica Grafenauer založbe, povedala za svojo idejo o albumu za stare starše. Rekla je, da v tem projektu vidi mene, moje ideje, ilustracije ter kaligrafijo in mi zaupala celotno izpeljavo od idejne zasnove do izvedbe,"  začetek sodelovanja opisuje Vida, ki je takrat na projekt gledala kot na priložnost in izziv. "Danes? To ni več zgolj priložnost, izziv ali nov projekt. Danes knjiga Naj ti povem svoj zgodbo predstavlja del mene."

Knjiga je prava paša za oči. Z nežnimi, pastelnimi barvami in sanjavimi ilustracijami, ki so daleč od retro nostalgije, ki bi jo morda pričakovali, s citati in lepo oblikovanimi prostorčki za zapise, knjiga kar vabi k listanju, izpolnjevanju in branju. Ustvarjena je "z namenom, željo, da se zapišejo zgodbe starih staršev, delijo preizkušeni nasveti in modrosti, ustvarijo novi spomini in podoživijo že ustvarjeni. Da se okrepi most med dvema generacijama, v odnosih predre led in najde pot do pomenljivih pogovorov ali izreče tiste besede, ki včasih zaradi čustvenega naboja težje pridejo z jezika".

Ni pa posebna le knjiga, temveč tudi spletna stran, ki jo spremlja. Na njej se namreč zbirajo zgodbe vnukov in starih staršev, pripovedi o dragocenih spominih in skupnih doživetij. Delite jih lahko tudi vi.  Za konec pa še namig ustvarjalcem, da v zbirko morda v prihodnje dodajo tudi spominske knjige za starše, brate, sestre, tete, strice, prijatelje ... Toliko je življenjskih zgodb, ki ostanejo nezapisane. 

ANJA POLH • DUHOVITA ČARODEJKA ČRK IN RISB

sobota, 2. september 2017

Sobota je. Dan, ki ga je ilustratorka in grafična oblikovalka Anja Polh v eni svojih risarskih igrarij dan po pregovorno živahnem petku preimenovala v slabota. Njen zaščitni znak je prav miks risarskih veščin in duhovite domišljije, ki te nasmeje in ti polepša dan. 

Zase pravi, da nikoli ni bila "umetniški umetnik". Iz otroštva so ji recimo v spominu najbolj ostale vedno navihane ilustracije Marjana Mančka in tudi njene risarije niso pocukrane ali kičasto popolne. V njih se vedno znova pojavljajo "hecni, pozitivni in maIo sarkastični Iiki, ki radi povejo, kako stvari stojijo, kdaj tudi brez olepševanja.” In zato so nam tako všeč.

Polhica (to je njen niknejm) riše, odkar pomni. Ko je bila majhna, je govorila, da bo risarka. "Ne slikarka, da ne bo pomote, risarka. Kar se, hecno, v angleščini prevede v predal (drawer). Po vseh predalih doma so se namreč skrivale barvice, svinčniki, akvareli in tuš. Zmeraj sem vedela, da so nekatere barvice boljše od drugih, kot otrok pa vseeno nisem imela pojma, da je to zato, ker se nekatere barvice veliko lepše mešajo med seboj in ustvarjajo ne le drugačne barve, ampak tudi posebne teksture. Takrat se je začela moja ljubezen do risanja."

Svoje ilustracije je sprva kazala le prijateljem, nato pa se je zgodil njen prvi večji oblikovalski projekt v domačem Velenju. "Takrat sem ugotovila, da oblikovanje ni nujno le celostna grafična podoba in plakat, ampak ima tudi izjemno moč izobraževanja in osveščanja ljudi okoli nas in okolice, v kateri živimo. Ilustracija ima čarobno moč sproščanja in hkrati podaja vsebino včasih celo močneje kot besede. Verjetno mi ni treba omeniti, da sem bila kot otrok knjižni molj, od tu verjetno tudi ljubezen do besed in njihove upodobitve."
Ne le podobe in besede, zanimala jo je tudi pisava. "Kako kdo napiše črko A in kako črko G, zakaj so v knjigah črke drugačne od teh, ki se jih učimo v šoli, kako je mogoče, da moja sošolka Nina piše tako posebno drugače in vse takšne podobne zadeve," se spominja Anja, ki je tudi sama vedno več časa posvečala risanju (vidiš, ne pisanju!) črk in sproti odkrila, da je to čisto posebna veja umetnosti, ki jo ljudje razvijajo že stoletja. "Vedela sem, da me bo to spremljalo celo življenje."

Tako je začela črke vpletati v grafično oblikovanje in jih povezovati z ilustracijo, lettering ali umetnost risanja črk pa je postal njen najljubši prosti čas. Pa ne le prosti čas, saj tudi lettering zaradi izjemnih umetnikov postava vedno bolj prepoznavna umetniška zvrst. 

Zadnje čase jo vse bolj vleče v animacijo. Zanjo pravi, da omogoča pripovedovanje zgodb, osveščanje okolice in izobraževanje na način, ki je zabaven in enostaven za razumevanje. "Je zagotovo najbolj kompleksen proces izmed vseh naštetih zgoraj in zahteva ogromne količine časa, a je hkrati tudi medij, ki omogača uporabo vseh aspektov umetnosti, ki me najbolj zanimajo."

Kaj naj rečem, spremljajte tole bistro in kreativno dekle na Instagramu, blogu in spletni strani, da boste na tekočem z njenimi novimi projekti, domislicami in prihajajočimi premikajočimi ilustracijami, črkami in risbami. Polhica, ti si ❤️. 

ANA MARAŽ • ČRTE IN PODOBE OD TAM, KJER PIHA BURJA

nedelja, 19. marec 2017


Ko sem pred sedmimi leti na Pepermintu prvič predstavila ilustratorko ANO MARAŽ, ki smo jo takrat blogerji in občudovalci lepega spremljali na krasnem blogu talking to volcano, sem imela navado ob zaključku Pepermintovih vprašalnikov intervjuvance v mislih postaviti v prihodnost in jih vprašati, kje se vidijo čez nekaj let. 

Predvsem si želim, da bi bila moja prihodnost prežeta z ustvarjalnostjo. Želim si, da bi lahko živela od svojih del, pred tem seveda še uspešno diplomirala in se čim prej preselila v skupen domek s svojim najdražjim. Sanjsko bi bilo spet potovati v skandinavske dežele in se naučiti veliko novega.

Zgornje vrstice so Anin odgovor na to, priznam, zares neizvirno vprašanje. A izkazalo se je, da čez sedem let vse prav pride, tudi klišejska vprašanja. Zaradi neklišejskih odgovorov, kajpak.  Ob reprizi intervjuja sem tako gostjo prve Pepermintove objave v letu 2017 najprej spomnila na njene tedanje besede.

"Bilo je ustvarjalno, predvsem pa pestro in polno izzivov," danes pravi rdečelaska iz Vipavske doline, ki je medtem diplomirala, si tudi zares ustvarila dom in dvakrat postala mama. O severnih deželah še vedno sanjarijo, le da so zdaj v potovalne načrte vključene tudi otroške želje. Hiša Muminov, na primer. 

Ana, ki ni le likovna mojstrica, temveč tudi čarodejka lovljenja vsakdanjih momentov v fotografski in telefonski objektiv - le poglejte na njen IG! -, je po diplomi dve leti poučevala likovni pouk in umetnostno zgodovino, svoje ustvarjanje pa v lovljenju novega ritma vsakdana postavila na stranski tir. Povsem drugače je bilo v študentskih letih, ko je lahko nemoteno ustvarjala, takrat morda še brez zavedanja, kakšen luksuz je to.  Ni tako prav pri vseh, ne le pri ustvarjalcih? 

A s prihodom otrok je, opisuje Ana, "iskanje časa za ustvarjanje spet postal svojevrsten izziv, in če povem po pravici, še danes iščem ravnotežje med obema sferama." Pa je na poti do danes kaj - ko gre za njen ustvarjalni slog - opustila, pozabila, zradirala? "Težko rečem. Mogoče sem šla globlje v minimalizem, tam nekje so se izgubili tudi stavki, ki so takrat precej spremljali moje delo ... te malo pogrešam, mogoče se prikradejo nazaj." 

Maraževa nas je nekoč spravljala v dobro voljo, melanholijo in sanjarjenje s svojimi kombinacijami risbe in besede. Neredko jih je, vsaj delček njih, obarvala turkizno. In čeprav so danes so njena dela morda manj barvita, v njih ohranja ta preprost navdih, te drobne stvari in detajle, ki jih obarva s črtami, oblikami, kontrasti.

Premalo časa je bilo za kakšne večje projekte, se nazaj ozira sama in s svojimi besedami, zato so dela mogoče bolj razdrobljena, malo tu, malo tam, morda pomensko nimajo rdeče niti in gre bolj za fragmente. Vsekakor odraz življenjskih okoliščin, doda z nasmehom.

Doma je tam, kjer piha burja. Zanima me, ali pokrajina, sredi katere prebiva, vpliva na njeno delo. Ali kaj pogreša Ljubljano in njeno živahnost? "Ja, burja! Šele med študijem v Ljubljani sem ugotovila kako zelo jo imam rada. Res zna biti divja in neizprosna ampak prevetri človeka do jedra in odpihne vse slabo. No, zdajle malo romantiziram, ampak odmaknjenost mi ustreza. Ljubljana je blizu, všeč mi je njen vrvež, ampak samo za dan ali dva, potem me že motijo promet in gužva in izguba časa med točko a in točko b." 

Meni, da okolje, v katerem živimo, vsekakor vpliva na  posameznika. Morda ne toliko na ustvarjalni slog, kot na to, kar nam je tako samoumevno in lastno, da tega niti ne opazimo. 

Zase in pod svojim imenom ustvarja in prodaja (klik v njen e-shop!) predvsem ilustracije, kolaže in printe z raznolikimi motivi, prisrčnimi vsakdanjimi predmeti in živalmi. Lani je sodelovala tudi pri oblikovanju ovitka albuma benda Mart, za katerega je pred kratkim prejela tudi priznanje festivala Tresk. Ilustrirati pa si želi tudi knjige. "To sem si vedno želela in upam, da se najdeta priložnost in čas za to."

Poznamo pa jo tudi po sodelovanjih, med drugim s slovenskima blagovnima znamkama Vila Malina in ooh noo. Oba projekta je zakrivil Instagram, kjer sta Urška (Vila Malina) in Nina (ooh noo) videli Anino delo in jo povabili k sodelovanju. Anine ilustracije tako krasijo ovijalni papir, kartice, beležnice, posteljnino in še kaj.
Vse fotografije so delo Miloša Miloševiča
"Ker so izdelki obeh znamk vrhunsko oblikovani in izdelani, si jemljem v veliko čast, da jih lahko krasijo moja dela," pripoveduje in doda, da h krasnim občutkom prispevajo predvsem odzivi ljudi, ki izdelke uporabljajo v vsakodnevnem življenju, na svoj način, v svojih kontekstih. "Posebna sreča pa je položiti otroka v posteljo, v kateri rjuho krasi tvoja ilustracija." 

Kaj pa čez novih sedem let? "Kot bi v šali rekel moj tata: Niti policija ne ve. Hahaha." 

Preverim takrat, velja?

Ano in njena dela lahko v prihodnjih tednih ujamete na kar dveh skupinskih razstavah. V Lokarjevi galeriji v Ajdovščini na razstavi novih članov DLUSP Mozaik 2017 (24. marec) ter v Mestnem muzeju Idrija, kjer bo od 6. aprila na ogled razstava Sekcije ilustratorjev ZDSLU. 

HANA STUPICA • NOČEM BITI SKRIVNOSTNEŽ, SKRIT ZA SVOJIM DELOM

sobota, 22. oktober 2016

Ježevec.
Ko je bila Hana majhna, je želela biti baletka. Njeni otroški želji navkljub so jo vsi spraševali, ali bo tudi ona risala, ali bo tudi ona slikarka tako kot mami, babica in dedek. Tako pač je, če si rojen v znano umetniško rodbino Stupica. A mini Hana je vsem po vrsti odgovarjala, da ne bo, ker v tem poklicu ni denarja.

NINA ŠTAJNER • ILUSTRATORKA, KI JO OBČUDUJE ŽE 80 TISOČ LJUDI

četrtek, 11. avgust 2016


Kako naj opišem Nino? Lahko začnem kar s tem, da bi lahko tej 28-letni ilustratorki, ki v zadnjem času riše predvsem prikupne živali, rekli tudi slovenska Beatrix Potter, saj veste, slovita ustvarjalka, ki je ustvarila Petra Zajca in druge živalske like. Najbrž bi Nina na tem mestu skromno protestirala,  ampak naj svoje povejo tudi srčki in komentarji skoraj 80 tisoč občudovalcev njenega dela na Instagramu. Ps: Med Slovenci imajo najbrž več sledilcev samo nekateri vrhunski športniki :)
© PEPERMINT • Theme by Maira G.