SLIDER





b l o g i
Prikaz objav z oznako b l o g i. Pokaži vse objave

5: Ekoas

četrtek, 08. april 2010

Na pepermint uvajam novo rubriko. Vsake toliko bom kakšno zanimivo blogersko/virtualno persono povprašala o njenih/njegovih trenutnih top-it-kul-mega-obveznih-zakon reči. Reč, kot vemo, je zelo širok pojem, in nikakor ne pomeni le predmeta, lahko je tudi "jutranji tek čez park" ali "čokoladni sladoled" ali karkoli vam pade na um. Torej...

Za kar najbolj pompozen začetek rubrike  sem za otvoritvenih 5  poprosila skrivnostnega, artikuliranega, razgledanega, uglajenega, modno in ekološko osveščenega, (upam, da mi ne zameri še naslednjega naziva:) novodobnega dandyja (eh, sedaj zagotovo že veste, koga opisujem:) Ekoasa, ki je svojih trenutnih "it" reči kozmopolitansko, kot mu pritiče, sestavil takole:

1. Ljubljana. Pomlad je tu, dnevi se daljšajo, temperature rastejo, sonce se je končno zbudilo in Ljubljana končno živi. Resnično imam rad Ljubljano in njene polne ulice. Ni boljšega kot se poditi s kolesom navzdol po Wolfovi, z wayfarer očali na glavi in Tetkinimi radosti v ušesih. Veter v laseh. Drug fin prizor je dopoldanski kapučin in popoldansko kosilo na ulici, na prostem. Da ne govorim o vseh mestnih tračih, ki jih slišiš od gospode.
2. Fantastic Man. Gladko prešiša GQ. :)
3. Paul Octavious. Trikrat ugibajte kateri projekt mi je najljubši.
4. Čevlji znamke Folk, še posebno te v barvi kave, ampak ne turške. : )
5. Načrtovanje poletja. Sem v fazi, ko sanjarim o poletju, poletnih destinacijah, poletnih okusih in vonjih, poletni opravi in sploh morju. To poletje bo retro. Potovanja, potovanja, potovanja, gut družba, dobra hrana, koktejli, Ljubljana in spet od začetka.

intervju: Matjaž Tančič

četrtek, 19. november 2009

Ta-daaam! Pepermintov vprašalnik prvič v zgodovini izpolnjuje predstavnik moškega spola. Za to premiero sem po nekaj namigih in niti slučajno ne po naključju izbrala Matjaža Tančiča, mladega fotografa, ki svoje znanje izpopolnjuje na samem London College of Fashion. Njegove fotografije so pure fantasy, noro dobre so, saj boste videli... Tako da res ne preseneča dejstvo, da se je uvrstil med finaliste za Google Photography Price, in to med več kot 3500 prijavljenimi. Fijuu. To pa še ni vse, finalisti so razstavljali tudi v renomirani galeriji Saatchi. Sami superlativi, torej. Matjaž piše tudi zelo zanimiv blog, v katerem lahko izveste več o njegovih vsakodnevnih dogodivščinah v Londonu, po svetu in doma. Ne smem pa pozabiti še na en Matjažev projekt ~ First Finger ~ poročno fotografijo na malce drugačen način. Krasno. Nekaj malega o sebi in svojih načrtih razkriva v spodnjem intervjuju. Uživajte!

Kdo si + kaj počneš?
Matjaž Tančič, fotograf &študent zadnjega letnika modne fotografije na London College of Fashion.
Trenutno si razbijam glavo z razvijanjem ideje za zaključni projekt in iščem zanimivo tematiko za dizertacijo. Nago telo? Golo telo? Fetišizem? Voyarizem.... Nek nov pogled na te že precej obdelane tematike v akademski sferi...

Kako ponavadi poteka tvoj dan?
Zjutraj na budilki cca 2x pritnisnem na snooze, vstanem, si naredim pravi angleški čaj (sicer nabran na kitajskem in kupljen v bangladeški trgovini), sledi obvezno preverjanje emaila/ facebooka, preletim kar je novih zanimivih blogovskih zapisov, potem paaa.... Well, včasih na faks, včasih foto shooting, spet drugič sledi celodnevni editing fotografij, ogled kake zanimive razstave/ dogodka, ki jih v Londonu ne manjka, branje knjig za faks, dogovarjanje/pregovarjanje za photoshootinge, študentsko/gurmansko kuhanje kosila, poleti sledi kaka ura kajakiranja, pozimi kak film več, ne vem.... Najbolje je, da si preberete kak moj blogovski zapis, kjer bo dosti boljše prikazan moj vsakdan...
Kako si zašel v fotografske vode in na kakšen način je fotografija spremenila tvoj vsakdan?
Hmm, pravo zgodbo sem po uspehu na Googlovem natečaju povedal že parkrat, zato lahko mogoče tvojim bralcem povem kako drugo, bolj zanimivo? ;) Ne?... Ok ok.. Torej... Ne vem, od vedno me je privlačila aura tiste kovinske zadeve v rjavem usnjenem etuiju, katerega smo s seboj nosili na družinske izlete in težil sem toliko časa dokler mi oči ni dal fotoaparata, da sem lahko slikal sestro in mami pred neko cvetličano na Švedskem... In tisti škljoc takrat me je tako prevzel, da sem že na naslednjem dopustu prihranke raje kot za sladkarije zapravil za 2 Kodakova fotiča za enkratno uporabo. Potem sem dobil svoj lasten čisto pravi fotoaparat, pa še enega kasneje, potem so pa spet začeli kopneti lastni prihranki in to se redno dogaja še dandanes... Začaran fotografski krog.
Hmm, na kakšen način je fotografija spremenila moj vsakdan...? Pravzaprav ga je povsem spremenila. Če ne drugega cel čas fotografiraš v mislih... Uff, lej te sence na stavbi... Joj, pa tista gospa v pisanih oblačilih in malim psičkom v palerini v naročju, pa... Fotografija je postala del mene in jaz del nje...Pa naj to so še tako zlajnano sliši... Moram pa reči, da ni bolšjega, kot delati to kar te v življenu najbolj veseli, saj ti zagona nikoli ne zmanjka.

Kako bi opisal svoj stil fotografiranja oz. kaj je značilno za tvoje fotografije? Kakšno opremo uporabljaš pri svojem delu?
Uff, po mojem je najtežje opisati prav lasten stil...Lahko bi pa rekel, da imam rad močne barve, kontraste, zanimive lokacije, zanimive ljudi, eksperimentiranje na različnih področjih... Pri svojem delu uporabljam digitalen, zrcalnorefleksni fotoaparat. Ta fotoaparat je trenutno najboljša izbira saj se lahko lotim tako modne fotografije kot tudi fotoreportaž. V prihodnjosti pa se ne bi branil kakega digitalnega Hasselblad, katerega cena je podobna ceni garsonjere v Sloveniji... :)
Kakšno je tvoje vodilo pri delu? Kaj želiš s svojo fotografijo doseči, sporočiti?
Hmm, sem bi verjetno sodila kaka modra misel in filozofija...AMPAK...Glavni namen modne fotografije je prodajanje oblačil, ustvarjanje vzdušja, branda... Če pa že delam to, pa poskušam to delati na čim bolj inovativen in zanimiv način. Mislim, da je trg že prenasičen fotografij lepih deklet v spodnjem perilu ležečih na zofi, lepih deklet umazanih od šmira pozirajočih v neki tovarni, lepih deklet pred športnim avtomobilom... Toliko je nekih tehnik, lokacij, konceptov, zato res ne razumem zakaj vidimo toliko podobnih motivov...
In kaj še drugače rad počneš?
No to je pa lažje vprašanje... Verjetno so glavna strast potovanja... Azija, Rusija, Mehika, Kuba, Guatemala, Balkan, Bližnji Vzhod... Povsod sem spoznal najbolj neverjetne ljudi, se smejal, jokal, doživel nenavadne stvari... skratka potovanja te ohranjajo živega in so nenehna inspiracija za nadaljne delo.... Pa glasba, koncerti, ples, plezanje, včasih potapljanje, kajakiranje, vožnja z mojim Ciaotom....
Tvoja najljubša spletna mesta?
Hmm...
Načrti in želje za prihodnost?
Letos imam namen dokončati fakulteto... Preživeti še eno vroče, delovno poletje v Slovenij. Potem sledi daljše potovanje po Južni Ameriki, preden se vrnem v London še bolj intenzivno iskati nove izkušnje in delo... Po Londonu pa sledi kako bolj toplo in umirjeno mesto... Barcelona, Bangkok...?

Matjaž, hvala za sodelovanje, veliko dela ti želim (in dobrih rezultatov, seveda:) in naj se uspehi vrstijo še naprej!

intervju: funchi

nedelja, 01. november 2009

Za mini blagovno znamko, spletno prodajalno in blogom, vse pod imenom F U N C H I, se skriva Mateja. Mateja, ki plete ekološke pletenine z veliko ljubezni in poguma. V njenih odgovorih boste začutili oboje, izvedeli pa še mnogo več o tej topli in prijetni ustvarjalki, ki svojo domišljijo, potrpežljivost in natančnost pretvarja v lične, mehke in eko jopice, kapice in copatke za naše najmlajše.


Kdo si?
Mateja sem. Mama, teta, sestra, jasno, tudi hči. Pol svojega življenja sem bila učiteljica matematike. Kmalu bo eno leto, odkar sem podjetnica. Na nek način vseskozi nekakšen samotni jezdec, čeprav nikoli brez ljubeče podpore družine, družbe prijateljev in tudi ne osamljena.

Kako ponavadi poteka tvoj dan?
Odkar sem sama-svoja, moji dnevi nimajo več ustaljene rutine. Najbrž se zaradi tega s takim veseljem zbujam okrog 6h in dan zaključim okoli 11h zvečer. Ob jutranji kavi preberem pošto, prelistam bloge, facebook, priljubljene strani, urejam spletno trgovino, bančne obveznosti, izdelam škatlice za naročene izdelke, pripravim pakete, prevajam, če imam kakšen naročen prevod, pletem in grem s hčerko, prijateljico ali sama na sprehod po arboretumu. Tu nekje se začne popoldanski čas. Ali pa po jutranji kavi zasučem in spremenim dnevni red in grem na sprehod, nato pa pletem, pletem, pletem. Popoldan pomagam osnovnošolcem odstirati tančice matematičnih zagonetk, potem pa me spet vabijo moje štrikarije. Dan zaključim s kakšno prebrano vrstico v knjigi, ki potrpežljivo čaka na polici pri postelji.



Kako si zašla v ustvarjalne vode in na kakšen način je funchi spremenila tvoj vsakdan?
V ustvarjalne vode me je odnašalo že ves čas. Sem bila tiste vrste deklič, ki je počel vse mogoče stvari, ali pa sem si vsaj želela, da bi jih lahko počela. Pri 9 letih sem si sama pletla puloverje in kvačkala torbe. Pa plesala sem, pisala prozo in pesmi, sodelovala v gimnazijskem literarnem krožku in sanjala, da bom arhitektka, postala pa učiteljica matematike. A sem vmes morala početi še kaj manj 'na štiri vogale', recimo spesniti pesniško zbirko ali prevesti knjigo. In potem je prišla funchi in vse postavila na glavo. Kajti zdaj ustvarjam ekološke pletenine za dojenčke. In moj vsakdan niti od daleč ni več podoben tistemu leto nazaj. Nič več mi za vrat ne diha šolski sistem, a tudi ni več finančne varnosti, ki jo nudi državna služba. Zdaj sem velika punca, odgovorna zase, za svoje blagostanje (ali životarjenje) in počnem, kar imam rada in kolikor si sama naložim.


Kako bi opisala svoj stil ustvarjanja? Kakšno je tvoje vodilo in kakšnim ljudem so tvoje stvaritve namenjene? In še materiali - katere uporabljaš pri svojem delu ?
Hm, moj stil ustvarjanja? Vedno sem imela težave, ko sem se morala nekam popredalčkati. Moje kvačkarije in štrikarije so večinoma sad trenutnih navdihov. Ne morem ustvarjati tako, da bi si naredila nek načrt, naročila preračunano količino bombaža in izdelala določeno število načrtovanih pletenin.

Midva z bombažem imava en svoj ritual. Nekaj časa se vrtim okoli njega in ogledujem barve, potem pa mi ta pošlje namig, kaj želi postati. Kapica z drevesci me je zbudila sredi noči in ponoči sem šarila po svoji zalogi bombaža in preverjala, če so tam vse potrebne barve. Včasih začnem plesti v dobri veri, da vem, kaj bo nastalo, pa med delom dobim novo idejo.

Moje štrikarije so namenjene dojenčkom in malčkom, ki imajo okoli sebe odrasle, ki cenijo unikatne ročne pletenine, za katere sumim, da so tudi sami kreativni in ki vedo, kakšna je razlika med ekološkim bombažem in drugimi materiali.

Za svoje pletenine uporabljam eko bombaž s certifikatom, ki je veliko, veliko bolj mehak (poleg vseh ostalih kvalitet, ki jih ima) kot običajni bombaž za pletenje. Kupujem ga v Angliji, prav tako tudi gumbke iz kokosa. Škatlice za pletenine ročno izdelam iz ekološkega kartona (iz alg). Tega pa sem uvozila iz Italije. Čakam dan, ko bodo vsi ti materiali na voljo tudi pri nas.


Kaj še drugače rada počneš?
Rada se potikam po knjigarnah in papirnicah, v mojih predalih je zagotovo vsaj nekaj praznih beležnic. Rada se tudi vrtim v kakšnih trgovinah z ekološkimi izdelki, pa v čajnicah in čokoladnicah. Uživam, kadar hčeri izdelujeva plesne kostume  in zelo ponosno in solznih oči sedim med občinstvom, kadar nastopa. S sestro in hčerko smo se blazno zabavale, ko smo naredile naš e-book Moje duhovne potičke. Rada se igram s štiriletnim nečakom, uživam na družinskih srečanjih, kaj napišem, pogledam kakšen film, preberem kakšno knjigo, poslušam kakšno glasbo, se sprehajam sama ali v družbi in včasih (hm, to je zadnje čase bolj ena od stvari, ki si jo samo želim) rada ne počnem nič.

Tvoja najljubša spletna mesta?
Vsak dan pokukam na bloge neverjetno ustvarjalnih in domiselnih žensk. Spletne strani pa večinoma obiskujem tiste, ki jih potrebujem za svoje delo. Pa seveda nujno Etsy, Not on the High Street in ArtFire. No, in youtube. In Deishi, Orient Under Construction, Ashes and Snow in Crimson Circle. Včasih odprem E!Online, da malo pošnofam, kaj čaka moje priljubljene junake iz nanizank, večinoma pa strani odpiram glede na to, kaj me trenutno zanima. Preden sem odprla s.p., sem recimo cele dneve prečesavala samo strani o zakonodaji, bloge in strani o malem podjetništvu in prebirala knjige kot je 'The Boss of You'.


Načrti in želje za prihodnost?
Predvsem si na vso moč želim, da mi zaradi finančne stiske ne bi bilo treba zapreti svojega podjetja. Ker ga imam srčno rada, ker srčno rada počnem, kar počnem in ker sem zelo rada pri tem samostojna. Zato držim pesti in dajem vse od sebe, da bom to lahko še dolgo počela. Močno si želim, da mi ne bi bilo treba več poslušati nasvetov, kako poceniti svoje pletenine, s predlogi, naj najdem poceni delovno silo, naj namesto ekološkega bombaža raje uporabljam navadnega in podobno, ampak bi se raje zgodila sprememba v glavah ljudi, da bi začeli ceniti ročno delo in nehali podpirati veliko industrijo s poceni robo, za katero skoraj zastonj delajo otroci in ki onesnažuje okolje in človeško razsodnost.

Če dam svojim sanjam še malo kril, bi imela rada tudi kakšno ljubko malo trgovino-čajnico sredi stare Ljubljane, no, lahko tudi v Londonu, New Yorku, San Franciscu. Rada bi tudi razvila linijo ekoloških zvezkov, beležnic, voščilnic. Nekje ob strani pa se potiho piše tudi knjiga, a to bom počela v svojih 'finih letih', kot temu pravi urednica Frišnega. Takrat, ko bom imela delovno sobo s pogledom na pacifik. Lahko je tudi Piranski zaliv.

intervju: Neža | e m b r a c e |

nedelja, 18. oktober 2009

Ta teden pepermintov vprašalnik izpolnjuje Neža, ki šiva super torbe, torbice, denarničke, celo puloverje (!) pod imenom embrace. Njen blog lahko vestno dodate med bookmarke in si polnite estetske želodčke z njenimi šiviljskimi projekti. Seveda pa si lahko naročite tudi čisto svojo embrace torbo. Ne spreglejte niti njenih videov in hudimano odštekanega nakita - tudi o tem v intervjuju. Neža je pač hiperkreativka. (:


Kdo si?
Sem Neža. Sem hiperaktivno dekle, ki ponavadi ne more zaspati, pa tudi če gre spat ob 7h zjutraj. Takrat, ko ne morem spati mi grejo po glavi same kozlarije pa nove ideje, kaj vse bi lahko naredila, sešila, izžagala, zlepila in izrezala. Sem v začetku mojega 21.leta in obiskujem 3. Letnik NTF, Grafičnih in interaktivnih komunikacij.

Kako poteka tvoj dan?
Zdaj ko se je začelo študijsko leto, vstajam tam okrog pol sedme ure zjutraj. Na faksu preživim kar lep del dneva, ko pridem domov najprej malo pointernetiram, potem pa sledi kakšno risanje, skiciranje, kolažiranje, rezanje in lepljenje, stukturiranje. Če ostane še kaj časa pa kaj majhnega zašijem. Ob vikendih je ponavadi čas za malo večje projekte, recimo torbe, puloverje. Med počitnicami me pa ni, ker kupujem blago po svetu.


Kako si zašla v šiviljske/oblikovalske vode in na kakšen način je spremenilo tvoj vsakdan?
Začela sem tako, kot verjetno veliko deklet. Mami ni imela časa da bi mi zašila šolsko torbo pa sem se sama lotila. Na začetku je bilo veliko polomljenih igel, slabe volje, po nepotrebnem uničenega blaga. Ampak počasi se daleč pride. S šivalnim strojem moraš biti prijatelj in zelo potrpežljiv do njega. Midva sva moram reči kar dobra kolega. No, ko sem enkrat končno naredila nekaj uporabnega, so me prijateljice začele spraševati, če bi naredila še njim in potem prijateljicam od prijateljic in tako naprej. Od dveh let nazaj ko sem začela šivat, se že kar lepo število torbic sprehaja po deželi. Fajn mi je da nekdo ceni ročno delo. Vsaka torba nosi en delček moje dušice, tko da se kar uspešno selim po svetu.

Kako bi opisala svoj stil oblikovanja/šivanja/ustvarjanja? kakšno opremo in materiale pri svojem delu uporabljaš?
Vedno ko izbiram motive je moje glavno vodilo osnovna oziroma temeljna barva torbe/ali karkoli drugega. Opremo, zaenkrat sta to dva šivalna stroja, samo enega ne uporabljam, ker ne znam napeljat sukanca. Blago je pač blago. Načeloma kakšnih šumečih neubogljivih in smrdečih materialov (beri sintetika in razni drugi) ne uprabljam. Sem bolj za bombaž.

Kaj/kdo te inspirira?
Barve. Pa naj bodo to kombinacije barv v naravi, arhitekturi, ali pa kombinacija oblačil pri naključno mimoidočemu.

Kaj še drugače rada počneš?
Hja, packam. Zelo rada delam z lesom. S prijateljico izdelujeva neobičajen nakit, za katerega moraš biti kar pogumen. Moja druga ljubezen poleg lesa pa je video. Video se mi zdi tako lepa alternativa fotografiji, da kamorkoli grem, nikoli ne fotkam ampak naredim video. Če znaš kombinirati glasbo z videom, je učinek lepih spominov trikrat večji. Drugače je pa šport en moj velik hobi.

Tvoja najljubša spletna mesta?
Hm. V iskalniku imam kar veliko folderjev. Ločenih po mojih hobijih. Za primer Lizzete Greco . ki je res ena super mama in ustvarjalka, nato fant, ki ima super domišljijo in veliko slovenskih ustvarjalcev je našlo svoje mesto na mojem brskalniku.

Načrti in želje za prihodnost?
Moja velika želja je odseliti se na Novo Zelandijo in imeti ovčjo farmo pa delat en super sir (upam da moja mama tega ne bere). Glede Embrace pa da bi dobila eno super talentirano gospodično, da bi me malo priganjala in mi pomagala. Ali pa mogoče da bi dobila še eno sestro Nežo.

intervju: Polona P

sobota, 05. september 2009

Polona. Če ni to najbolj zabavna blogerka v naši ljubi Kokoški?! Njen blog, Frišno novo jutro imenovan, vsaka njena objava, vsak odstavek njenega pisanja je prežet humorjem, ob katerem se krohota marsikatera bralka (morda pa tudi kakšen bralec - spodobilo bi se). Ne samo, da je duhovita blogopiska, je tudi odlična ustvarjalka, ilustratorka, risarka in slikarka, modna poznavalka in kritičarka (ki s pomočjo komentatork piše pravi modni zakonik), pa strastna bralka knjig in ogledovalka filmov ter nenazadnje mama dveh punčk in še marsikaj.
{tole sem si dovolila sestavit, se mi zdi, da tile utrinki s frišnega lepo ponazarjajo polonino uživaško naravo:}

Kdo si?
Če bi morala definirati svoje življenske vloge, bi si sledile po takole dolgočasnem ključu:
  1. krotiteljica dveh jezikavih predpubertetnic
  2. najslastnejši košček srca mojega ljubljenega Bedanca
  3. nadebudna ilustratorka, ki se prebuja iz dolgega gospodinjskega spanca
  4. tankovestna hči, ukazovalna sestra, tračarska prijateljica
  5. strastna prebiralka šundovske literature, filmska uživalka, požrešna kuharica


Kako si zašla v oblikovanje? Je tvoja izobrazba povezana z oblikovanjem? Je ustvarjanje tvoj full time job, hobi, nekaj vmes?
Ko sem končevala osnovno šolo, sem se za Oblikovno (SŠOF) odločila večinoma zato, ker ni bilo sprejemnih izpitov iz matematike, ko sem končevala Oblikovno, sem se za Arts-applique odločila, ker ni bilo sprejemnih ne iz matemike, ne iz česa bolj zahtevnega kot risanja stolov in barvanja kvadratkov (pa še en del staršev sem imela v Parizu, kar je sploh prišlo prav). Ko sem končala akademijo, sem nekaj časa delala kot kostumografinja in nekaj časa kot modna kreatorka... potem pa sem imela otroke in sem čutila potrebo po neki donosnejši izobrazbi... in sem naredila še ekonomski faks (o.k. manjka mi še diploma, ampak ne bodimo malenkostni) in potem sem ugotovila, da ljudje, ki na bilance rišejo rožice, škrate in mrtvaške glave, niso iz pravega medžerskega testa ... in zdaj se trudim dostojno živeti od risanja .

Kako bi opisala svoj stil ustvarjanja? Kakšno je tvoje vodilo, kaj želiš s svojimi izdelki doseči, sporočiti? Kakšnim ljudem so namenjeni?
V resnici bi bilo hudo pretenciozno, če bi svojemu risanju pripisala kakšna eksistencialna sporočila: "med globokimi mi podtoni vsakodnevnega poskusa provokativnega razumevanja religioznosti z barvo, črto in obliko, se počutim zavezana k soustvarjanju evropskega vsakdanjika", ker na koncu vsega predvsem želim, da bi bila stvar izdelana od moje roke ... lepa.

Kaj/kdo te inspirira?
Ah, verjetno reference - tako kot vsi ostali, pobiram malo tu, malo tam. V tem hipu (6.9.2009) pa sem močno zadeta od :

Za katera spletna mesta bi te najbolj prizadelo, če bi čez noč pomrknila?

  • AMAZON, IMDB in PARTIS
  • ostalih 200 blogov po katerih rada iščem inspiracijo/zgubljam čas, kadar bi morala biti delovna in efektivna

    Načrti in želje za prihodnost?
  1. Zavzeti svet?
  2. Revolucionirati svet ilustracij za slikanice?
  3. Srečno živeti, do konca svojih dni?
  4. Veliko ležati na kavču s polnimi usti Rustikine čokolade in krasnim paperbackom v roki?

Poloni hvala, da si je vzela čas za odgovore, vi pa klik, vabljeni h komentiranju!

fashion(l)ista: Eva {Internazionale}

ponedeljek, 10. avgust 2009

Evin blog je pravi poliglotski Babilon. Podnaslov Notebook on cities and clothes pove skoraj vse, ne zajame pa njene ljubezni do opere, no, čeprav večinoma potuje prav zaradi nje. Njen oblačilni slog je izčiščen, izpiljen in, če smem pripomniti, zelo šik in damski. Kar predstavljam si jo, kako zravnano sedi za mizo katere od dunajskih/{vstavi poljubno mesto} kavarn in zapisuje svoje misli v moleskina, v ušesih, ji odzvanja kakšna arija, oblečena pa je v kaj domačega. Tam, sredi tuje metropole. Tudi to si je treba predvsem - drzniti.


moj stil:
Nimam stila; nosim stvari, ki mi pripovedujejo zgodbo. Brez te povezave me oblačilo (torbica, čevlji, dodatek ...) ne zanima. Rada imam slovensko modo (Mojca Makuc, Alan Hranitelj, Marjeta Grošelj, Zoran Garevski, Almira Sadar, Rašica), visoke pete in moške ure. Ker nisem najbolj odprta oseba na svetu, mi videz služi tudi kot vizualni prevod (ali nadgradnja) moje osebnosti; to včasih odpre nove možnosti za komunikacijo.

must have:
Okus in znanje. Ostalo sledi samo.
fashion icon:
Sophie Marceau v filmu Anthony Zimmer.

fashion disaster:
Krzno v operi po marcu.

najljubši modni blog:
Fashion Bits and Bobs. Fotograf in bloger iz Züricha z
ekonomsko izobrazbo in neverjetno estetiko.

intervju: v i x i

sreda, 22. julij 2009

Ah, Vixi. Vixi in mačkoni, to je prva povezava, na katero pomislim ob njenem imenu. Njena ljubezen do njih - in do živali nasploh - je razvidna tako iz njenih ustvarjalnih projektov, kot iz njenega pisanja. Poglejte si samo tole srčno umetnino! Tudi sicer se zdi zelo milo bitje, predstavljam si jo (tudi s pomočjo njenega besednega avtoportreta) kot skrivnostno samotarsko umetnico iz kakšne knjige, ki prebiva na koncu vasi v slikoviti hiški, obkroženi z vrtom, deli svoj dom z mačkami in ob večerih ustvarja, o njej pa se med vaščani plete magična fama. :) No, Vixi pa ne upodablja le mačk, posebne in tako zelo ljubke so njene ploščice za na stene in vrata, njeno elegantnejšo in bolj prefinjeno kreativno plat pa dokazuje nakit naravnost filigranske izdelave.

kdo si?
Sem Vesna. Po poklicu grafična oblikovalka, ki je korenine pognala za računalnikom v manjši oblikovalski in produkcijski hiši, izključno zaradi dobre karme in toplih ljudi. Vsako leto posebej pozabljam prišteti eno številko k svojim letom, a če dobro pomislim, sem že krepko zakorakala čez magičnih trideset. Obsojena sem na nedokončane projekte, ker se sredi ustvarjanja porajajo nove ideje, ki se jih hočem lotiti takoj. Za to je moja skicirka vedno polna, končni rezultat pa butičen. Sem nekoliko samotarska, saj se rada družim le s prijetnimi ljudmi, teh pa ni na pretek.

kako poteka povprečen dan v tvojem življenju?
Moj povprečen rutinski dan ni nič kaj romantičen. Z veliko muko vstanem ob 5h, spijem kavo, nahranim mačke, se prebijem skozi jutranje zastoje v Ljubljano, sem v službi od 7h do 15h, se prebijem skozi popoldansko gnečo ven iz Ljubljane, doma počistim mačja stranišča, pojem večerjo in potem predolgo v noč rišem, ustvarjam, lenarim, crkljam svoje tri mačke, visim na internetu in zraven vsega tega poslušam televizijo.


kako si zašla v oblikovanje? je ustvarjanje tvoj full time job, hobi, nekaj vmes?
Lahko bi rekla, da je ustvarjanje moj full time job. V službi se ukvarjam z dizajnom, vendar mi pri tem delu manjka organskosti, saj je delo predvsem računalniško. Pomanjkanje stika z materiali in vonja po barvah kompenziram v prostem času. Odraščala sem obkrožena s slikanjem, kiparjenjem in drugim ustvarjanjem. Z mamo sva se, ko sem bila še otrok, neštetokrat ustavili v Narodni galeriji po sprehodih v Tivoliju. Šola za oblikovanje je bila moja prva in edina izbira. Po spletu okoliščin je moje ustvarjanje ostalo v amaterskih vodah, kar me pravzaprav veseli, saj si lahko privoščim popolnoma svoje kriterije.

kako bi opisala svoj stil oblikovanja, ustvarjanja? kakšno je tvoje vodilo, kaj želiš s svojimi izdelki doseči, sporočiti? kakšnim ljudem so namenjeni?
Moji izdelki morajo biti predvsem všeč meni, kar se morda sliši precej vase zaverovano, a samo taki imajo dušo in , lahko bi rekla, odsevajo moj stil. Vse kar naredim je nekoliko norčavo, po izgledu ljubko, včasih zelo nežno, z eno besedo »girlie«, čeprav sama nisem vedno takšna. Nemalokrat nastane vtis otožnosti ali zrcalo sveta, kot bi si ga sama želela. Ob ustvarjanju se mi v glavi pletejo zgodbe iz življenj ki me spremljajo in pogosto zelo intenzivno razmišljam o prejemniku, tudi če ga ne poznam. Upam da ravno za to ljudje v mojih izdelkih najdejo sebe ali delček osebe, ki ji je izdelek namenjen. Kadar moja risba, kos nakita ali ploščica izvabi nasmeh ali zasanjan pogled, je namen dosežen, če si na izdelku kdo spočije oči, ravno tako. Dosežki, na katere sem najbolj ponosna, so vsekakor tisti, ki koristijo zapuščenim živalim in tudi stvari ustvarjene s tem namenom imajo še posebej osebno noto.



kaj/kdo te inspirira?
Inspirira me mnogo stvari in ljudi. Največji vpliv name sta imela mama in dedek in še vedno se med ustvarjanjem motata po moji glavi. Konkretno inspiracijo iščem v naravi, svojih mačkih, knjigah, prijateljih, priljubljenih ustvarjalcih ter seveda na internetu, ki je zakladnica nedokončanih idej.

kaj še drugače rada počneš?
Obožujem morje, obožujem mačke, občasno rada brkljam po zemlji okrog rož na vrtu, rada imam dobro hrano in dobro družbo. Na trenutke sem pravi filmofil, včasih knjižni molj, včasih pa me razveseli hoja po naravi. Rada se potikam sama po starih delih mest. Preveč stvari rada počnem po malem, da bi lahko karkoli izpostavila kot hobi. Če bi mi finančna situacija to omogočala, bi veliko jadrala.

načrti in želje za prihodnost?
Želje so vedno prisotne, resnih daljnoročnih načrtov pa že dolgo ne delam več. Spoznala sem, da če delaš kar rad delaš in to delaš dobro, se priložnosti zgodijo same in v pravem trenutku.
Vixi, hvala za intervju in veliko veselja in navdiha za ustvarjanje še naprej!
© PEPERMINT • Theme by Maira G.